Radosten čas za Balkan

Bilo je leta 1922. V Innsbrucku v Avstriji je potekal shod Resnih preučevalcev Biblije, kot so se Jehovove priče takrat imenovali. Med občinstvom je bil Franz Brand, mladenič iz Apatina v Vojvodini. V tistem trenutku, ko je govornik omenil Božje ime Jehova, je drhal začela vpiti in mu onemogočila nadaljevanje govora, tako da se je shod končal. Vendar je na Franza to, kar je slišal, naredilo močan vtis, zato je začel oznanjevati kraljestveno dobro novico. To so bili skromni začetki vznemirljive duhovne rasti v eni od balkanskih držav.

DANES večina ljudi ob imenu Jugoslavija pomisli na vojno in prelivanje krvi. Pred očmi se jim rišejo vznemirjujoče podobe grozljivih pokolov, obupanih beguncev, uničenih domov in trpečih sirot. Z besedami se ne da opisati neznosne bolečine in bede zaradi vojne, ki je v letih od 1991 do 1995 pustošila po Balkanskem polotoku in uničila vsakršno upanje na to, da bi se s človeškim prizadevanjem lahko doseglo srečno in brezskrbno prihodnost. Zaradi vojne se prebivalci nekdanje Jugoslavije bojujejo z gospodarsko stisko in skrajno revščino.

Ob takšnem trpljenju bi človek težko pričakoval, da bo v tem delu sveta našel srečne ljudi. Vendar naj se zdi še tako nenavadno, takšni ljudje obstajajo. Pravzaprav so proti koncu 20. stoletja doživeli dan posebne radosti. In kaj je imel pri vsem tem opraviti Franz Brand, mladenič, ki smo ga omenili na začetku?

Duhovna rast na Balkanu

Franz Brand je bil nad novonajdenimi resnicami navdušen in odločil se je, da mora dobro novico razširiti. V Mariboru se je zaposlil kot brivec in začel oznanjevati svojim strankam, ki so med britjem ponavadi mirno sedele in ga poslušale. Rezultat njegovega truda je bil, da je v poznih 1920-ih v Mariboru nastala majhna skupina kraljestvenih oznanjevalcev. Biblijski govori so potekali v ribji restavraciji, ki je bila kasneje ustrezno poimenovana Novi svet.

 Sčasoma se je dobra novica razširila po vsej deželi. K tej širitvi je pripomogla tudi »Fotodrama stvarjenja« (osemurna uprizoritev, ki je obsegala filme, diapozitive in zvočne posnetke). Potem pa so v 1930-ih, ko so Jehovove priče v Nemčiji začeli hudo preganjati, vrstam Prič v Kraljevini Jugoslaviji priskočili na pomoč nemški pionirji, ki so zbežali iz svoje domovine. Žrtvovali so osebno udobje in se odpravili do najbolj oddaljenih delov te gorate dežele, da bi oznanjevali. Na začetku je bilo videti, da se je na njihovo sporočilo odzvalo le malo ljudi. V zgodnjih 1940-ih letih je o terenski službi poročalo le 150 oznanjevalcev.

Leta 1941 je nastopilo silovito preganjanje, ki je trajalo do leta 1952. Kako radostni so bili Jehovove priče, ko so bili 9. septembra 1953, pod komunističnim režimom maršala Tita, končno zakonsko registrirani! Tega leta je dobro novico objavljalo 914 oznanjevalcev in število je vztrajno naraščalo. Do leta 1991 je število oznanjevalcev naraslo na 7420, spominsko slovesnost pa je tega leta obiskalo 16.072 ljudi.

Od 16. do 18. avgusta 1991 je v Zagrebu potekalo prvo mednarodno zborovanje Jehovovih prič v tej državi. Navzočih je bilo 14.684 ljudi, med katerimi so bili tudi delegati iz tujine. To nepozabno zborovanje je pripravilo Jehovovo ljudstvo na prihodnje preizkušnje. Med zadnjimi vozili, ki so prestopila mejni prehod med Hrvaško in Srbijo, so bili avtobusi z vračajočimi se srbskimi delegati. Po tem, ko je mimo peljal zadnji avtobus, so mejo zaprli in vojna se je pričela.

Jehovovo ljudstvo ima razloge za veselje

Vojna leta so bila za Jehovove priče na Balkanu čas hudih preizkušenj. Kljub temu imajo razlog za veselje, saj Jehova svoje tamkajšnje ljudstvo blagoslavlja z izrednim porastom. Na področju nekdanje Jugoslavije se je od leta 1991 število kraljestvenih oznanjevalcev povečalo za več kot 80 odstotkov. V službenem letu 2001 jih je bilo največ doslej, namreč 13.472 oznanjevalcev.

Za delo Jehovovih prič po vsej nekdanji Jugoslaviji sta nekdaj skrbeli podružnici v Zagrebu in Beogradu. Poleg tega, da je bilo v teh dveh mestih treba priskrbeti nove podružnične prostore, je bilo zaradi porasta in političnih sprememb nujno ustanoviti tudi novi podružnici v Ljubljani in Skopju. V teh podružnicah služi približno 140 članov. Večina med njimi je mladih, ki so polni gorečnosti in ljubezni do Jehova. Kar nekaj jih sodeluje pri prevajanju biblijskoučnih pripomočkov v hrvaški, makedonski, srbski in slovenski jezik. Kakšen blagoslov je to, da večina revij in literature Jehovovih prič v teh jezikih izhaja sočasno z izvirno angleško izdajo! Te publikacije pomagajo mnogim ljudem najti tolažbo in upanje.

Nadaljnji razlog za radost je nesebična podpora številnih polnočasnih služabnikov iz drugih držav. K radosti občin so prispevale  tudi številne lepe kraljestvene dvorane, ki so bile zgrajene v preteklih letih. Vendar jih je čakala še večja radost. Kako je to mogoče?

Edinstven projekt

Mnogo oznanjevalcev se je pogosto spraševalo: ‚Ali bomo imeli kdaj tudi v našem jeziku New World Translation?‘ Leto za letom so upali, da bodo na območnem zborovanju slišali objavo tega dosežka. Toda kako naj bi se takšnega velikanskega projekta sploh lotili, ko pa so bile prevajalske ekipe za te jezike ustanovljene šele pred nekaj leti in je bilo na voljo sorazmerno malo prevajalcev?

Vodstveni organ je po tem, ko je preiskal zadeve, odobril skupen projekt, pri katerem bi hrvaška, makedonska in srbska prevajalska ekipa tesno sodelovale skupaj in bi tako vsaka ekipa imela korist od dela in predlogov drugih dveh. Vodilno vlogo pa naj bi imela hrvaška ekipa.

Radosten dan

Jehovove priče v balkanskih državah ne bodo nikoli pozabili 23. julija 1999. V Beogradu, Sarajevu, Skopju in Zagrebu so sočasno potekala območna zborovanja »Božja preroška beseda«. V Beogradu so bili med bombnimi napadi Nata vsi javni shodi prepovedani, zato se nekaj časa ni vedelo, ali bo zborovanje tam lahko potekalo. Kako srečni so bili bratje in sestre nad obetom, da se bodo lahko po mesecih negotovosti družili drug z drugim! Vendar je to, kar se je zgodilo, prekosilo njihova pričakovanja.

V petek popoldan je bilo na vseh štirih zborovalnih mestih objavljeno posebno obvestilo in 13.497 delegatov je bilo v napetem pričakovanju, kaj bo sledilo. Ko je govornik nazadnje objavil izid New World Translation of the Christian Greek Scriptures v hrvaščini in srbščini ter navzočim povedal, da prevajanje v makedonščino dobro napreduje, se delegati niso mogli več zadrževati. Zaradi burnega ploskanja govornik obvestila ni mogel dokončati. Navzoče na zborovanju v Sarajevu je obvestilo povsem presenetilo in nenadoma je vse potihnilo, nato pa je sledil dolg aplavz. V Beogradu so mnogim po licih tekle solze radosti, in preden je govornik uspel obvestilo prebrati do konca, ga je večkrat pretrgalo ploskanje. Kako zelo srečni so bili vsi!

To darilo je bilo še bolj dragoceno zato, ker so si Jehovove priče za hrvaški in srbski prevod Biblije pridobili pravice za tiskanje. Tako so v teh dveh jezikih New World Translation of the Christian Greek Scriptures združili v eno knjigo s prevodom Hebrejskih spisov v istem jeziku. Vrhu tega je bila Biblija v srbščini natisnjena v latinici in cirilici.

Jehovovo ljudstvo na Balkanu je hvaležno za vse prejete blagoslove in smernice in se popolnoma strinja z Davidovimi besedami: »Tudi ko bi hodil po dolini smrtne sence, ne bojim se zlega, ker ti [Jehova] si z menoj.« Kljub vsem težavam, s katerimi se še naprej spoprijemajo, so odločeni imeti ‚radost GOSPODOVO za svojo moč‘. (Psalm 23:4; Nehemija 8:10)

[Slika na strani 20]

Prva skupina oznanjevalcev iz Maribora oznanjuje na oddaljenem področju