Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Podpora pravemu čaščenju nekdaj in danes

Podpora pravemu čaščenju nekdaj in danes

Podpora pravemu čaščenju nekdaj in danes

ALI se spomnite, kako je bilo ime možu, ki je jokal nad starodavnim Jeruzalemom? ‚Jezus,‘ boste verjetno rekli, in res je to naredil Jezus. (Lukež 19:28, 41) Toda stoletja preden je Jezus hodil po zemlji, je nad Jeruzalemom podobno jokal neki drug zvesti Božji služabnik. Imenoval se je Nehemija. (Nehemija 1:3, 4)

Zakaj je bil Nehemija tako žalosten, da je jokal nad Jeruzalemom? Kaj dobrega je naredil za to mesto in njegove prebivalce? In kaj se lahko iz njegovega zgleda naučimo? Da bi dobili odgovor, se spomnimo nekaterih dogodkov v njegovih dneh.

Čustven človek in človek dejanj

Nehemija je bil postavljen jeruzalemski guverner, pred tem pa je bil višji uradnik na perzijskem dvoru v mestu Susan. Toda tamkajšnje udobno življenje ni zmanjšalo njegove skrbi za dobro judovskih bratov in sester v daljnem Jeruzalemu. Pravzaprav je prvo, kar je storil, ko so Susan obiskali poslanci iz Jeruzalema, ‚povprašal za Jude, ki so se rešili, ki so preostali iz ujetništva, in za Jeruzalem‘. (Nehemija 1:2) Ko so obiskovalci odgovorili, da so Jeruzalemčani »v veliki stiski« in da je mestno zidovje »razvaljeno«, je Nehemija »sedel in jokal in žaloval nekoliko dni«. Zatem je svojo žalost izlil v srčni molitvi Jehovu. (Nehemija 1:3–11) Zakaj je bil Nehemija tako žalosten? Ker je bil Jeruzalem, središče Jehovovega čaščenja na zemlji, zanemarjen. (1. kraljev 11:36) Poleg tega je bilo žalostno stanje mesta odsev slabega duhovnega stanja njegovih prebivalcev. (Nehemija 1:6, 7)

Nehemija je zanimanje za Jeruzalem in sočutje do tam živečih Judov spodbudilo, da se je ponudil za pomoč. Brž ko mu je perzijski kralj dovolil začasno zapustiti službene dolžnosti, je pričel načrtovati dolgo pot v Jeruzalem. (Nehemija 2:5, 6) Želel je darovati svojo moč, čas in veščine ter tako podpreti potrebna obnovitvena dela. Nekaj dni po prihodu je že imel pripravljen načrt za obnovo celotnega jeruzalemskega obzidja. (Nehemija 2:11–18)

Nehemija je velikansko nalogo popravila obzidja razdelil med mnoge družine in z njimi delal z ramo ob rami. * Več kot 40 različnih skupin je dobilo nalogo, da vsaka obnovi določen »kos zidovja«. Kakšen je bil rezultat? Ob toliko delavcih (med katerimi so bili tudi starši s svojimi otroki), ki so prispevali svoj čas in moči, je na videz nemogoča naloga postala izvedljiva. (Nehemija 3:11, 12, 19, 20) V dveh zelo dejavnih mesecih so obnovili celotno obzidje! Nehemija je pisal, da so celo tisti, ki so nasprotovali obnovitvenemu delu, morali priznati, da »je bilo to delo opravljeno po našem Bogu«. (Nehemija 6:15, 16SSP)

Zgled, ki ni za pozabo

Nehemija ni prispeval samo svojega časa in organizacijskih spretnosti. Pravo čaščenje je podpiral tudi z gmotnimi sredstvi. S svojim denarjem je odkupil judovske brate iz suženjstva. Denar je posojal brez obresti. Nikoli ni ‚nadlegoval [otežil, NW]‘ Judov, s tem da bi zahteval guvernerski dohodek, do katerega je bil sicer upravičen. Namesto tega je bila njegova hiša odprta za nahranitev ‚sto in petdeset mož, in tistih, ki so k njemu dohajali izmed poganov v okolišu‘. Vsak dan je dal gostom »enega vola in šest izbranih ovac, tudi perotnine«. Poleg tega jim je vsakih deset dni ponudil »zalogo [obilje, NW] vsakovrstnega vina« – vse na lastne stroške. (Nehemija 5:8, 10, 14–18)

Kako izreden zgled velikodušnosti je bil Nehemija vsem takratnim in današnjim Božjim služabnikom! Ta pogumni Božji služabnik je z gmotnimi sredstvi prostovoljno in z veseljem podpiral delavce in s tem prispeval k napredku pravega čaščenja. Zato je lahko prosil Jehova: »Spominjaj se [. . .], o Bog moj, v dobro vsega, kar sem storil za to ljudstvo.« (Nehemija 5:19) Jehova bo nedvomno naredil prav to. (Hebrejcem 6:10)

Posnemanje Nehemijevega zgleda danes

Zelo nam ogreje srce, ko vidimo, da današnje Jehovovo ljudstvo v prid pravega čaščenja podobno izraža ljubeče občutke, je pripravljeno nekaj storiti in kaže požrtvovalnost. Ko slišimo, da so soverniki v stiski, nas močno skrbi za njihovo dobro. (Rimljanom 12:15) Kakor je molil Nehemija, tudi mi molimo za naše trpeče brate v veri in prosimo Jehova: »Prosim, naj vendar tvoje uho prisluhne prošnji tvojega služabnika in molitvi tvojih služabnikov, ki se hočejo bati tvojega imena.« (Nehemija 1:11SSP; Kološanom 4:2)

Toda naša skrb za duhovno in telesno dobro naših krščanskih bratov in sester ter za napredek pravega čaščenja ni le nekaj, kar vpliva na naša čustva. Ob tem smo tudi spodbujeni k dejanjem. Tiste, ki jim okoliščine dopuščajo, ljubezen spodbudi, da zapustijo sorazmerno udobje svojega doma in se preselijo drugam, da bi pomagali ljudem, ki to potrebujejo, kakor je to naredil Nehemija. Takšne prostovoljce ne odvrnejo manj udobne življenjske razmere, s katerimi se morda srečajo v nekaterih delih sveta, temveč tam podpirajo širjenje pravega čaščenja ter z ramo ob rami služijo s svojimi krščanskimi brati in sestrami. Duh požrtvovalnosti, ki ga kažejo, je zares hvalevreden.

Opravimo svoj del blizu doma

Razumljivo je, da se večina med nami ne more preseliti kam drugam. Pravo čaščenje podpiramo blizu našega doma. To je ponazorjeno tudi v Nehemijevi knjigi. Bodimo pozorni na podrobnost, ki jo je Nehemija omenil ob nekaterih zvestih družinah, ki so sodelovale pri obnovi. Pisal je: »Poleg njih je nasproti svoje hiše utrjeval Harumáfov sin Jedajá. [. . .] Za temi sta utrjevala, vsak pred svojo hišo, Benjamin in Hašúb. Za njima je poleg svoje hiše utrjeval Azarjá, sin Ananjájevega sina Maasejája.« (Nehemija 3:10, 23, 28–30, SSP, poudarili mi.) Ti možje in njihove družine so zelo prispevali k napredku pravega čaščenja, s tem da so opravili svoj del pri obnovi blizu doma.

Danes mnogi na različne načine podpiramo pravo čaščenje v naših skupnostih. Sodelujemo pri gradbenih projektih kraljestvenih dvoran, pomoči ob nesrečah in, kar je najpomembnejše, pri oznanjevanju Kraljestva. Ne glede na to, ali lahko osebno sodelujemo pri gradbenem delu ali pri dajanju pomoči ob nesrečah, si vsi srčno želimo podpirati pravo čaščenje z našimi gmotnimi sredstvi, prav kakor je to nekdaj velikodušno delal Nehemija. (Glej okvir »Značilnosti prostovoljnega dajanja«.)

Včasih se morda zdi, da bo nemogoče dobiti dovolj sredstev, potrebnih za financiranje našega vse večjega tiskarskega dela, za pomoč ob nesrečah in še za mnoge druge službe, ki se jih opravlja po svetu. Toda spomnimo se, da je bila tudi naloga popraviti velikansko jeruzalemsko zidovje videti nemogoča. (Nehemija 4:10) Toda ker je bila porazdeljena med mnoge družine, ki so bile pripravljene delati, se je delo opravilo. Če bo vsakdo od nas podobno še naprej prispeval svoj del k svetovnemu delu, bodo tudi danes dosegljiva precejšnja sredstva, potrebna za opravljanje naših dejavnosti po vsem svetu.

V okvirju »Kako nekateri prostovoljno prispevajo za kraljestveno delovanje« je opisanih več načinov, na katere se lahko denarno podpre kraljestveno delo. Tako so delo v preteklem letu podprli mnogi iz Božjega ljudstva in ob tej priložnosti bi se Vodstveni organ Jehovovih prič rad iskreno zahvalil vsem, ki jih srce spodbuja, da sodelujejo pri prostovoljnem dajanju. Predvsem pa se zahvaljujemo Jehovu, da tako bogato blagoslavlja svoje ljudstvo, ko si to iz vsega srca prizadeva pospeševati pravo čaščenje po vsem svetu. Da, ko se spomnimo, kako nas je v mnogih letih vodila Jehovova roka, nas to spodbudi, da se odzovemo kakor Nehemija, ki je hvaležno dejal: »Kako dobrotljiva je bila nad menoj roka mojega Boga.« (Nehemija 2:18SSP)

[Podčrtne opombe]

^ odst. 7 V Nehemiju 3:5 piše, da nekateri pomembni Judje, »imenitniki«, niso hoteli sodelovati pri tem delu, vendar so bili izjema. Ta projekt so podpirali ljudje iz različnih družbenih okolij – duhovniki, zlatarji, izdelovalci mazil, glavarji in trgovci. (Vrstice 1, 8, 9, 32)

[Okvir/slike na straneh 28, 29 ]

Kako nekateri prostovoljno prispevajo

za kraljestveno delovanje

Mnogi prihranjen ali za to namenjen denar dajo v prispevčno skrinjico z napisom »Prispevki za kraljestveno delovanje (Matevž 24:14)«.

Vsak mesec občine v Sloveniji pošljejo zbrani denar na glavni urad Jehovovih prič v Ljubljani. V Sloveniji lahko prostovoljne prispevke pošljete tudi neposredno na naslov: Jehovove priče, p.p. 2019, 1001 Ljubljana. Podarite lahko tudi nakit ali druge dragocenosti. Za podrobnosti, prosimo, vprašajte na glavni urad Jehovovih prič. Če želite potrdilo o darovanem prostovoljnem prispevku, ki ga boste uporabili pri davčni olajšavi, poleg čeka oziroma denarnega nakazila napišite še svoje ime in priimek ter naslov.

POGOJNI DAROVI

Jehovovim pričam – krščanski verski skupnosti lahko daste denar tudi pogojno, kar pomeni, da se lahko darovalcu denar vrne, če bi ga kdaj potreboval. Za podrobnosti, prosimo, vprašajte na glavni urad Jehovovih prič.

NAČRTOVANJE ZA DOBRODELNE NAMENE

Poleg denarnih darov brez pridržkov in pogojnih denarnih darov lahko v prid kraljestvene službe darujete tudi drugače, na primer:

Zavarovanje: Jehovove priče – krščansko versko skupnost, se lahko določi za dediča police življenjskega zavarovanja ali police dodatnega pokojninskega zavarovanja.

Bančni računi: Bančne račune, vezane vloge ali police dodatnega pokojninskega zavarovanja se lahko s pooblastilom zaupa ali pa ob smrti zapusti Jehovovim pričam – krščanski verski skupnosti, v skladu s krajevnimi bančnimi predpisi.

Delnice in obveznice: Lahko jih podarite Jehovovim pričam – krščanski verski skupnosti.

Nepremičnine: Jehovovim pričam – krščanski verski skupnosti lahko podarite nepremičnine. Preden Skupnosti podarite kakršno koli nepremičnino, se z njo posvetujte.

Oporoke: Jehovovim pričam – krščanski verski skupnosti lahko volite imetje ali denar s pravnoveljavno oporoko. Izvod oporoke, prosimo, pošljite na glavni urad Jehovovih prič.

V Sloveniji se lahko za nadaljnje informacije obrnete na naslov:

Jehovove priče, glavni urad, Poljanska c. 77 a, p.p. 2019, 1001 Ljubljana.

[Okvir na strani 30]

Značilnosti prostovoljnega dajanja

Apostol Pavel je v pismih Korinčanom omenil tri pomembne značilnosti prostovoljnega dajanja. 1. Glede zbiranja denarja je Pavel poučil: »Vsak prvi dan v tednu naj vsak izmed vas pri sebi daje na stran.« (1. Korinčanom 16:2aSSP) Dajanje je torej treba vnaprej načrtovati in mora biti sistematično. 2. Pavel je tudi pisal, da naj bi vsak prispeval »po svojih dohodkih«. (1. Korinčanom 16:2b) Drugače povedano lahko človek, ki želi prostovoljno prispevati, daje sorazmerno. Tudi če kristjan malo zasluži in zato malo prispeva, Jehova ta prispevek ceni. (Lukež 21:1–4) 3. Poleg tega je Pavel pisal: »Vsak naj da, kakor je v srcu namenil, ne z žalostjo ali po sili; kajti veselega dajalca ljubi Bog.« (2. Korinčanom 9:7) Iskreni kristjani dajejo iz srca – veselo.

[Slike na strani 26]

Nehemija je bil čustven človek in človek dejanj

[Slike na strani 30]

S prostovoljnimi prispevki se podpira tiskanje, dajanje pomoči ob nesrečah, gradnjo kraljestvenih dvoran in druge koristne službe po svetu

KAKO SE LAHKO POMAGA

Med Jehovovimi pričami je malo premožnih in danes se morajo mnogi spopadati z denarnimi težavami. Da bi posameznik, družina ali občina lahko kaj prispevali, je običajno treba načrtovati. Ko so kristjani v Judeji bili v stiski in so jim krščanski verniki v Korintu želeli pomagati, je apostol Pavel slednjim svetoval: »A glede sklada za svete storite tudi vi tako, kakor sem naredil za galacijske cerkve. Prvi dan po soboti naj vsak vas pri sebi deva na stran in spravlja po svojih dohodkih, da ne bode zbiranja šele takrat, kadar pridem.« (1. Korinčanom 16:1, 2)

Tako kot si kdo od svojega denarja spravlja prihranke za nujne primere, lahko tudi posamezniki, družine ali občine Prič redno prispevajo določen znesek v prid pravega čaščenja. Pravzaprav cele občine pogosto pošiljajo presežek denarja za kraljestveno delo. To naredijo tako, da sestavijo in sprejmejo resolucije. Pri podpiranju krščanskih oznanjevalskih dejavnosti po svetu lahko s svojimi osebnimi prispevki v ta namen sodelujejo tudi radodarni posamezniki. Zaradi takšnega dajanja so srečnejši in zadovoljni so, ker vedo, da so naredili, kar morejo.

Skupnost zelo ceni vse darovane prispevke; vse se uporabi za širjenje dobre novice o Božjem kraljestvu. S takšnimi sredstvi se denimo v nekaterih državah vzdržuje misijonarske domove in delo v raznih deželah. Vzdržuje in širi se (če je to treba) tudi tiskarne za tiskanje biblijske literature. Po zaslugi takšnih prispevkov lahko potujoči okrajni in območni nadzorniki obiskujejo krščanske občine po vsem svetu ter duhovno pomagajo bratom v veri. (Rimljanom 1:11, 12) S temi prispevki se pomaga tudi vsem drugim, ki so v polnočasni službi.

Zgodnji zagovorniki pravega čaščenja so prejeli nebeški blagoslov, ker so častili Jehova s svojim premoženjem. In kako srečni so bili! Če danes enako podpiramo kraljestveno delo, bomo tudi mi bogato blagoslovljeni. Zato poslušajmo svoje srce, ko nas navaja k temu, da bi naredili vse, kar je v naši moči.