Kako lahko naredimo naše dni vredne pred Jehovom?

»Včeraj, nekje med sončnim vzhodom in sončnim zahodom, sta se izgubili dve zlati uri, vsaka opremljena s šestdesetimi diamantnimi minutami. Razpisane ni nobene nagrade, saj sta izgubljeni za vedno!« (Ameriška pisateljica Lydia H. Sigourney, 1791–1865)

ZDI se, da je dni našega življenja malo in hitro minejo. Psalmista Davida je razmišljanje o kratkosti življenja spodbudilo, da je molil: »Daj, da zvem, o GOSPOD, konec svoj in kolika je mera mojih dni, da vem, kako sem minljiv. Glej, le po dlan dolge si naredil dni moje, in vek moj je kakor nič pred teboj.« Davidova skrb je bila, da bi v življenju ugajal Bogu, tako z govorom kot z dejanji. Svojo odvisnost od Boga je izrazil z besedami: »Nada moja se ozira v te.« (Psalm 39:4, 5, 7) Jehova je Davida uslišal. Zares je preiskal njegove dejavnosti in ga ustrezno nagradil.

Prav zlahka se nam lahko zgodi, da smo zaposleni vsako minuto v dnevu ter da nas življenje polno naglice in dejavnosti potegne za seboj. Zaradi tega lahko postanemo zaskrbljeni, še posebej če imamo veliko za storiti in doživeti, pa tako malo časa. Ali nas preveva ista skrb, kot je Davida – da bi živeli tako, da bi nas Bog odobraval? Jehova vsekakor opazuje in skrbno preiskuje vsakega od nas. Job, mož, ki se je bal Boga, je pred približno 3600 leti potrdil, da je Jehova videl njegove poti in štel vse njegove korake. Job je zastavil retorično vprašanje: »Ko bo preiskoval, kaj mu odgovorim?« (Job 31:4–6, 14) Naše dni lahko naredimo vredne pred Bogom, in sicer tako, da dajemo prednost duhovnim rečem, smo poslušni njegovim zapovedim in da svoj čas porabljamo modro. Pa si to sedaj poglejmo pobliže.

Duhovne reči dajajmo na prvo mesto

Navdihnjeno Sveto pismo nas upravičeno spodbuja, naj dajemo prednost duhovnim rečem, ko pravi: ‚Prepričajte se, kaj je pomembnejše.‘ Kaj pa je pomembno? Odgovor zajema ‚točno spoznanje in vso sprevidevnost‘. (Filipljanom 1:9, 10, NW) Pridobivanje spoznanja o Jehovovem namenu zahteva, da svoj čas porabljamo modro. Vendar če bomo duhovne reči dajali na prvo mesto, bomo prav gotovo živeli nagrajujoče in zadovoljno.

Apostol Pavel nas opominja, naj ‚presojamo, kaj je po volji Gospodu‘. K našemu presojanju mora spadati to, da preiskujemo svoje nagibe in želje srca. Apostol nadaljuje: »Umejte, kaj je volja Gospodova [Jehovova, NW].« (Efežanom 5:10, 17) Kaj pa je Jehovu sprejemljivo? Biblijski pregovor odgovarja: »Začetek modrosti je: Pridóbi modrost! in za ves svoj imetek pridobi si razumnost. Povzdiguj jo, in povišala te bo.« (Pregovori 4:7, 8) Jehova se veseli človeka, ki si pridobiva Božjo modrost in jo udejanja. (Pregovori 23:15) Lepota takšne  modrosti je v tem, da se je ne more odvzeti ali uničiti. Pravzaprav nas ščiti in varuje pred ‚slabo potjo in ljudmi, ki govorijo varljivo‘. (Pregovori 2:10–15, SSP)

Kako modro je zato, da se upremo vsakršni težnji, da bi postali ravnodušni do duhovnih reči! Ves čas moramo biti hvaležni Jehovu za njegove izreke in imeti pred njim zdrav strah. (Pregovori 23:17, 18) Takšno mišljenje lahko pridobimo kadar koli v življenju, zato je najboljše, da ta zdravi vzorec razvijemo in si biblijska načela v našo osebnost vtisnemo že v mladosti. »Spominjaj se Stvarnika svojega v dnevih mladosti svoje,« pravi modri kralj Salomon. (Propovednik 12:1)

Vsakodnevna osebna molitev je najzaupnejši način, da negujemo cenjenje do Jehova. David je uvidel, kako pomembno se je zanašati na Jehova, saj ga je rotil: »Čuj molitev mojo, o GOSPOD, in uho nagni k vpitju mojemu; nikar ne molči solzam mojim.« (Psalm 39:12) Ali nas naša močna zaupnost z Bogom včasih gane do solz? Res, več ko se bomo z Jehovom pogovarjali o zaupnih rečeh, ki jih nosimo v srcu, in poglobljeno premišljevali o njegovi Besedi, bolj se nam bo približal. (Jakob 4:8)

Učimo se poslušnosti

Še en veren mož, ki je priznal svojo odvisnost od Boga, je bil Mojzes. Podobno kot David je tudi on lahko videl, da je življenje polno težav. Zato je prosil Boga, naj ga uči ‚prav šteti dni, da si pridobi srce modro‘. (Psalm 90:10–12) Modro srce si pridobimo le, če se učimo Jehovovih zakonov in načel ter po njih živimo. Mojzes se je tega zavedal in si je kasneje prizadeval, da bi Izraelcem kot narodu to življenjsko pomembno resnico vtisnil v srce, tako da jim je, preden so posedli Obljubljeno deželo, Božje zakone in predpise ponovil. Vsak človeški kralj, ki bi ga Jehova kasneje izbral, da vlada Izraelu, naj bi si prepisal Postavo in jo bral vse dni svojega življenja. Zakaj? Zato, da bi se naučil bati Boga. To bi bil preizkus kraljeve poslušnosti. Obvarovalo bi ga pred tem, da bi poviševal svoje srce nad svojimi brati, poleg tega pa bi se dnevi njegovega kraljevanja podaljšali. (5. Mojzesova 17:18–20) To obljubo je Jehova ponovil, ko je Davidovemu sinu Salomonu rekel: »Ako boš hodil po mojih potih, izpolnjujoč moje postave in zapovedi, kakor je hodil oče tvoj David, podaljšam tvoje dni.« (1. kraljev 3:10–14)

Poslušnost je za Boga resna stvar. Če bi določene vidike Jehovovih zahtev in zapovedi imeli za nekaj nepomembnega, bi Jehova takšno stališče vsekakor opazil. (Pregovori 15:3) Ker to vemo, bi nas to moralo spodbuditi, da še naprej močno spoštujemo vsa Jehovova navodila, pa čeprav morda ni vedno lahko. Satan se na vso moč trudi, da bi ‚nam prekrižal pot‘, medtem ko si prizadevamo upoštevati Božje zakone in zapovedi. (1. Tesaloničanom 2:18, NW)

Še posebej pomembno je, da se podredimo svetopisemskemu nasvetu, naj se zbiramo k čaščenju in druženju. (5. Mojzesova 31:12, 13; Hebrejcem 10:24, 25) Zato je dobro, da se vprašamo: ‚Ali imam potrebno odločenost in vztrajnost za tisto, kar je res vredno truda?‘ Naš odnos z Jehovom bi oslabel, če bi zaradi prizadevanja, da bi si zagotovili finančno varnost, zanemarjali druženje in pouk na krščanskih shodih. Apostol Pavel je napisal:  »Življenje bodi brez lakomnosti; zadovoljni bodite s tem, kar imate; kajti on [Jehova] je rekel: ‚Ne odtegnem se ti in ne zapustim te‘.« (Hebrejcem 13:5) Z voljno poslušnostjo Jehovovim zapovedim kažemo brezpogojno zaupanje, da bo Jehova poskrbel za nas.

Jezus se je učil poslušnosti in to mu je koristilo. Enako je lahko z nami. (Hebrejcem 5:8, SSP) Bolj ko bomo poslušnost negovali, laže jo bomo kazali, tudi v majhnih rečeh. Resda se moramo zaradi naše značajnosti morda spoprijemati z neprijetnim in celo krutim ravnanjem drugih. To lahko doživljamo še zlasti na delovnem mestu, v šoli ali v versko razdeljenem domu. Vendar nas tolaži objava, ki je bila dana Izraelcem, namreč če bodo ‚ljubili GOSPODA, poslušali njegov glas in se ga oklepali, bo v tem njihovo življenje in podaljšanje njihovih dni‘. (5. Mojzesova 30:20) Ta ista obljuba vliva upanje tudi nam.

Modro porabljajmo čas

Tudi modra poraba časa nam bo pomagala, da bomo naredili naše dni vredne pred Jehovom. V nasprotju z denarjem, ki ga lahko privarčujemo, pa moramo čas porabiti, sicer ga izgubimo. Vsaka ura, ki mine, je izgubljena za vedno. Glede na to, da imamo zmeraj več dela, kot ga lahko opravimo, ali čas porabljamo v skladu z našimi cilji v življenju? Pomemben cilj vseh kristjanov bi moralo biti redno sodelovanje pri delu oznanjevanja Kraljestva in pridobivanja učencev. (Matevž 24:14; 28:19, 20)

Čas lahko modro porabljamo le, če se dobro zavedamo njegove vrednosti. Temu primerno nas List Efežanom 5:16, NW, spodbuja, naj si ‚odkupujemo  primeren čas‘, k čemur spada to, da se odrečemo manj pomembnim rečem. To pomeni, da omejimo opravila, ki nam kradejo čas. Pretirano gledanje televizije ali brskanje po internetu, branje nekoristnega svetnega čtiva ali prekomerna rekreacija in zabava nas lahko izčrpa. Poleg tega lahko s pretiranim kopičenjem gmotnih dobrin porabimo čas, ki ga potrebujemo za to, da bi si pridobili modro srce.

Zagovorniki skrbnega upravljanja s časom pravijo: »Svojega časa ne morete dobro izkoristiti, če si ne postavite jasnih in določnih ciljev.« Predlagajo pet meril, po katerih naj bi si postavili cilje. Ti naj bi bili: določni, izmerljivi, dosegljivi, stvarni in časovno določeni.

En cilj, vreden truda, je ta, da se izboljšamo v branju Biblije. Prvi korak je, da naredimo naš cilj določen – prebrati celotno Biblijo. Naslednji korak je, da naredimo naš cilj izmerljiv. Tako bomo lahko opazovali, koliko smo napredovali. Cilji bi nas morali spodbuditi, da si prizadevamo in rastemo. Poleg tega morajo biti cilji dosegljivi in stvarni. Upoštevati moramo svoje zmožnosti, spretnosti in čas, ki nam je na razpolago. Nekateri morda potrebujejo več časa, da dosežejo neki cilj. Nazadnje pa mora biti naš cilj tudi časovno določen. Če si za neko opravilo določimo datum, nas bo to verjetno še bolj spodbudilo, da bomo to res opravili.

Vsi člani svetovne betelske družine, ki služijo na svetovnem sedežu Jehovovih prič ali v eni od podružnic po svetu, imajo določen cilj, da prvo leto v Betelu preberejo celotno Biblijo. Zavedajo se, da koristno branje Biblije prispeva k njihovi duhovni rasti in tesnejšemu odnosu z Jehovom, ki jih uči, kar jim je v korist. (Izaija 48:17) Ali si lahko tudi mi postavimo redno branje Biblije za svoj cilj?

Koristi tega, da naredimo naše dni vredne

Če posvečamo glavno pozornost duhovnim rečem, smo obilno blagoslovljeni. Med drugim nas to navdaja z občutkom, da smo res nekaj dosegli, in nam v življenju daje večji smisel. Redna, iskrena molitev nas z Jehovom še bolj zbliža. Prav z molitvijo pokažemo, da mu zaupamo. Z dnevnim branjem Biblije in na njej temelječih publikacij, ki jih priskrbuje »zvesti in preudarni suženj«, kažemo našo pripravljenost poslušati Boga, ko nam ta govori. (Matevž 24:45–47, NW) To nam pomaga, da si pridobimo modro srce ter se tako v življenju pravilno odločamo in izbiramo. (Psalm 1:1–3)

Ubogati Jehovove zapovedi nam je v veselje, saj nam niso v breme. (1. Janezov 5:3) Ko vsak dan pred Jehovom naredimo vreden, si krepimo naš odnos z njim. Poleg tega postanemo prava duhovna pomoč sokristjanom. Takšna dejanja Boga Jehova osrečujejo. (Pregovori 27:11) In ni večje nagrade od te, da uživamo Jehovovo odobravanje sedaj in vso večnost!

[Slika na strani 21]

Kristjani na duhovne reči gledajo resno

[Slike na strani 22]

Ali porabljate svoj čas modro?

[Slika na strani 23]

Ko vsak dan pred Jehovom naredimo vreden, si krepimo naš odnos z njim