Osebno preučevanje, ki nas usposablja za učitelje

»Za te stvari se trudi, ves bodi v tem. Tako bodo vsi opazili tvoj napredek. Pazi [Stalno pazi, NW] nase in na svoje poučevanje.« (1. TIMOTEJU 4:15, 16, SSP)

1. Kaj velja glede časa in osebnega preučevanja?

»VSE ima svoj določeni čas,« pravi Biblija v Propovedniku 3:1. In to nedvomno velja za osebno preučevanje. Mnogim je težko premišljevati o duhovnih rečeh, če se tega lotijo ob nepravem času ali na nepravem kraju. Ali bi bili denimo po celodnevnem garanju in obilni večerji pri volji za preučevanje, še posebej če ste se zleknili v vaš najljubši naslanjač pred televizijo? Verjetno ne. Kje je torej rešitev? Jasno je, da se moramo odločiti, kdaj in kje bomo preučevali, da bi bil naš trud kar najbolj poplačan.

2. Kdaj je pogosto najboljši čas za osebno preučevanje?

² Mnogi ugotavljajo, da najlaže preučujejo zgodaj zjutraj, ko so navadno najbolj čuječi. Drugi na kratko preučujejo med opoldanskimi odmori. V naslednjih zgledih bodimo pozorni na čas, povezan s pomembnimi duhovnimi dejavnostmi. David, kralj staroveškega Izraela, je napisal: »Daj mi zjutraj zaznati svojo dobroto, saj vate zaupam! Daj mi spoznati pot, po kateri naj hodim, kajti k tebi vzdigujem svojo dušo!« (Psalm 143:8, SSP) Podobno cenjenje je izrazil prerok Izaija, ko je dejal:  »Gospod Jehova mi je dal izurjen jezik, da znam o pravem času izreči besedo trudnemu. Zbuja me sleherno jutro, zbuja mi uho, da poslušam kakor učenec.« Bistveno je, da se preučevanja in zaupnega pogovarjanja z Jehovom lotimo takrat, ko smo umsko čuječi, pa ne glede na to, kateri čas v dnevu bi to bil. (Izaija 50:4, 5; Psalm 5:3; 88:13)

3. Kakšne razmere so zaželene za učinkovito preučevanje?

³ Drug dejavnik, ki prispeva k učinkovitemu preučevanju, je ta, da ne sedimo na najudobnejšem sedežu ali zofi. Tako namreč ne bi ostali čuječi. Pri preučevanju mora biti naš um bister, preveč udobja pa očitno povzroči ravno nasprotno. Za preučevanje in poglobljeno premišljevanje pa sta zaželena tudi sorazmerna tišina in čim manj motenj. Če skušate preučevati ob radiu, televiziji ali otrocih, ki tekmujejo za vašo pozornost, ne boste dosegli najboljših rezultatov. Ko je Jezus hotel poglobljeno premišljevati, je odšel na miren kraj. Govoril je tudi o tem, kako pomembno je najti zaseben kraj za molitev. (Matevž 6:6; 14:13; Marko 6:30–32)

Osebno preučevanje, ki nas usposablja za odgovarjanje

4., 5. Kako vse nam brošura Zahteva praktično pomaga?

⁴ Osebno preučevanje nam je v zadovoljstvo, ko se z različnimi biblijskimi pripomočki še bolj poglobimo v temo, še posebej takrat, ko želimo komu odgovoriti na iskreno vprašanje. (1. Timoteju 1:4; 2. Timoteju 2:23) Na začetku mnogi novi preučujejo brošuro Kaj Bog zahteva od nas *, ki je sedaj na razpolago v 261 jezikih. To je zelo enostavna, vendar natančna publikacija, ki v celoti temelji na Bibliji. Bralcem pomaga hitro doumeti, kakšne so Božje zahteve za pravo čaščenje. Vendar njen format ne omogoča podrobnega preučevanja vsake teme. Kako bi lahko torej v primeru, če se biblijski učenec iskreno zanima za kakšno biblijsko temo, o kateri razpravljate, našli več biblijskih informacij, da bi mu pomagali odgovoriti na njegova vprašanja?

 ⁵ Tisti, ki imajo v svojem jeziku na voljo Watchtower Library na zgoščenki, lahko z računalnikom enostavno pridejo do številnih virov podatkov. Kaj pa tisti, ki nimajo te opreme? Preiščimo dve temi, obravnavani v brošuri Zahteva, in poglejmo, kako lahko povečamo svoje razumevanje in podrobnejše odgovarjamo, še posebej če koga zanima: Kdo je Bog in kakšen je bil dejansko Jezus? (2. Mojzesova 5:2; Lukež 9:18–20; 1. Petrov 3:15)

Kdo je Bog?

6., 7. a) Katero vprašanje se pojavlja v zvezi z Bogom? b) Kaj pomembnega je v svojem govoru izpustil neki duhovnik?

⁶ Druga lekcija v brošuri Zahteva vsebuje odgovor na zelo pomembno vprašanje: Kdo je Bog? To je ena od temeljnih stvari, saj človek ne more častiti pravega Boga, če ga ne pozna ali morda dvomi o njegovem obstoju. (Rimljanom 1:19, 20; Hebrejcem 11:6) Toda ljudje po svetu imajo na stotine predstav o tem, kdo je Bog. (1. Korinčanom 8:4–6) Vsaka verska filozofija drugače odgovarja na to vprašanje. Večina religij tako imenovanega krščanstva meni, da je Bog trojica. Eden pomembnejših duhovnikov iz ZDA je imel govor z naslovom »Ali poznate Boga?«. Kljub temu, da je večkrat navajal iz hebrejskih spisov, pa ni niti enkrat omenil Božjega imena. Seveda je bral iz biblijskega prevoda, v katerem je namesto Jehova ali Jahve uporabljen nedoločni in brezimni »Gospod«.

⁷ Kako pomembno misel je duhovnik zgrešil, ko je citiral iz Jeremija 31:33, 34: »‚Nič več ne bo vsak učil svojega bližnjega in vsak svojega brata, govoreč: »Spoznajte Gospoda« [hebrejsko, »Spoznajte Jehova«], saj Me bodo poznali vsi, od najmanjšega do največjega,‘ govori Gospod [hebrejsko, Jehova].« V prevodu, ki ga je uporabil, je izpuščeno Božje razpoznavno ime, Jehova. (Psalm 83:18)

8. S čim je ponazorjeno, kako pomembno je uporabljati Božje ime?

⁸ To, zakaj je tako pomembno uporabljati Božje ime, Jehova, je ponazorjeno v Psalmu 8:9: »Jehova, Gospod naš, kako veličastno je ime tvoje na vsej zemlji!« Primerjajmo to z: »GOSPOD, naš Gospod, kako čudovito je tvoje ime po vsej zemlji!« (SSP [10. vrstica]; glej tudi Ekumenska izdaja [10. vrstica], King James Version, The New American Bible) Toda kakor je bilo omenjeno v prejšnjem članku, lahko »spoznanje Božje« dosežemo, če dopustimo, da nas Božja Beseda razsvetli. V katerem biblijskoučnem pripomočku pa bomo takoj našli odgovor na to, kako pomembno je Božje ime? (Pregovori 2:1–6)

9. a) Katera publikacija nam lahko pomaga pojasniti, kako pomembno je uporabljati Božje ime? b) Kako mnogi prevajalci niso pokazali spoštovanja do Božjega imena?

⁹ Pogledamo lahko v brošuro Božje večno ime, ki je bila prevedena v 69 jezikov. * V razdelku z naslovom »Božje ime – njegov pomen in izgovorjava« (strani 6–11) je jasno razloženo, da se v staroveških hebrejskih besedilih hebrejski tetragram (ta beseda izhaja iz grščine in pomeni »štiri črke«) pojavlja skoraj 7000-krat. Vendar so ga duhovščina in prevajalci v judovstvu in tako imenovanem krščanstvu iz večine svojih biblijskih prevodov namerno izpustili. * Kako lahko rečejo, da poznajo Boga in so z njim v dobrem odnosu, če ga nočejo imenovati po njegovem imenu? Njegovo pravo ime je ključ do razumevanja tega, kateri so njegovi nameni in kdo je on. In koliko potem koristi tisti del Jezusove vzorčne molitve »Oče naš, ki si v nebesih, posvečeno bodi ime tvoje«, če Božje  ime ni niti omenjeno? (Matevž 6:9; Janez 5:43; 17:6)

Kdo je Jezus Kristus?

10. Kako lahko dobimo celotno sliko o Jezusovem življenju in strežbi?

¹⁰ Tretja lekcija brošure Zahteva ima naslov »Kdo je Jezus Kristus«. V samo šestih odstavkih zelo na kratko oriše Jezusa, njegov izvor in namen njegovega prihoda na zemljo. Vendar če želiš celotno pripoved o njegovem življenju, je ni boljše (seveda poleg samih evangelijskih pripovedi), kakor je tista v knjigi Največji človek, kar jih je kdaj živelo, ki je na razpolago v 111 jezikih. * Ta knjiga vsebuje celotno kronološko pripoved o Kristusovem življenju in naukih, temelji pa na četverih evangelijih. V 133 poglavjih opisuje dogodke iz Jezusovega življenja in strežbe. Če želiš to temo preiskati nekoliko drugače, analitično, lahko pogledaš v Insight, 2. zvezek, pod naslov »Jesus Christ«.

11. a) V čem se Jehovove priče razlikujejo od drugih, kar se tiče verovanja v Jezusa? b) Katera svetopisemska stavka jasno zavračata nauk o Trojici in katera publikacija pri tem pomaga?

¹¹ V tako imenovanem krščanstvu je polemika glede Jezusa povezana z vprašanjem, ali je Jezus »Božji Sin« in obenem »Bog Sin«, z drugimi besedami gre za nesoglasje, ki je v Katekizmu katoliške Cerkve imenovano »središčna skrivnost krščanske vere«, Trojica. Nasprotno od ver tako imenovanega krščanstva pa Jehovove priče verjamemo, da je Jezus sicer božanskega izvora, vendar ni Bog. Odlično razpravo o tej temi lahko najdemo v brošuri Ali naj verjamemo v Trojico, ki je bila prevedena v 95 jezikov. * Nauk o Trojici zavrača z mnogimi svetopisemskimi stavki, na primer z Markovim evangelijem 13:32 in Prvim listom Korinčanom 15:24, 28.

12. Kateremu vprašanju je še vredno posvetiti pozornost?

¹² Ti razpravi o Bogu in Jezusu Kristusu sta primer tega, kako lahko osebno preučujemo, da bi tistim, ki niso seznanjeni z biblijsko resnico, pomagali do točnega spoznanja. (Janez 17:3) Kaj pa tisti, ki so že mnogo let povezani s krščansko občino? Ali jim je, glede na to, da so si nabrali že toliko biblijskega spoznanja, še vedno treba posvečati pozornost osebnemu preučevanju Jehovove Besede?

Zakaj ‚stalno paziti‘?

13. Kako morda nekateri napačno gledajo na osebno preučevanje?

¹³ Nekaterim, ki so že mnogo let člani občine, lahko kaj hitro pride v navado, da se zanašajo zgolj na biblijsko spoznanje, ki so si ga pridobili v prvih nekaj letih, potem ko so postali Jehovove priče. Enostavno je razglabljati: »Meni ni treba toliko preučevati kakor novim. Konec koncev sem Biblijo in biblijske publikacije v vseh teh letih prebral že ničkolikokrat.« To bi bilo podobno, kot če bi rekli: »Ni mi več treba toliko jesti, saj sem do sedaj pojedel že toliko obrokov.« Vemo, da naše telo zahteva, da se stalno hranimo z dobro, ustrezno pripravljeno hrano, saj bo le tako ostalo zdravo in dejavno. Koliko bolj to velja za ohranjanje našega duhovnega zdravja in moči! (Hebrejcem 5:12–14)

14. Zakaj moramo stalno paziti nase?

¹⁴ Zato moramo vsi, pa naj preučujemo Biblijo že vrsto let ali ne, poslušati Pavlov nasvet Timoteju, ki je bil takrat že zrel, odgovoren nadzornik: »Pazi [Stalno pazi, NW] nase in na svoje poučevanje. Vztrajaj v tem. Če boš namreč ravnal tako, boš rešil sebe in tiste, ki te poslušajo.« (1. Timoteju 4:15, 16, SSP) Zakaj naj bi si Pavlov nasvet vzeli k srcu? Spomnimo se, da je Pavel tudi rekel, da se bojujemo proti ‚zvijačnim naklepom hudičevim‘ in »zoper duhovne vojske hudobnosti v nebeških prostorih«. Apostol Peter pa  je svaril, da Hudič »išče, koga bi pogoltnil«, in ta »koga« je lahko kdor koli od nas. Naša samozadovoljnost je lahko prav tista priložnost, na katero čaka. (Efežanom 6:11, 12; 1. Petrov 5:8)

15. Kakšna je naša duhovna zaščita in kako jo lahko vzdržujemo?

¹⁵ S čim se torej lahko obranimo? Apostol Pavel nas spominja: »Primite za vse orožje Božje, da se morete v bran postaviti ob hudem dnevi in, vse premagavši, stati.« (Efežanom 6:13) Učinkovitost te duhovne bojne opreme ni odvisna samo od tega, kako kvalitetna je bila na začetku, temveč tudi od njenega rednega vzdrževanja. Zato mora celotna Božja oprema zajemati tudi najnovejše spoznanje o Božji Besedi. To kaže, kako pomembno je, da se naše razumevanje resnice sklada s tem, kar Jehova razodeva po svoji Besedi ter razredu zvestega in preudarnega sužnja. Za vzdrževanje naše duhovne bojne opreme je nujno redno osebno preučevanje Biblije in biblijskih publikacij. (Matevž 24:45–47, NW; Efežanom 6:14, 15)

16. Kako lahko skrbimo za to, da bo naš »ščit vere« v dobrem stanju?

¹⁶ Pavel je poudaril, da je pomemben del naše obrambne opreme »ščit vere«, s katerim lahko odvrnemo in pogasimo Satanove goreče izstrelke, namreč lažne obtožbe in odpadniške nauke. (Efežanom 6:16) Zato je nujno, da preverimo, kako močan je naš ščit vere, ter razmislimo, kaj delamo, da bi ga ohranili v dobrem stanju in ga ojačali. Lahko se denimo vprašate: ‚Kako se pripravljam na tedensko preučevanje Biblije z uporabo Stražnega stolpa? Ali gradivo dovolj preučim, da lahko z dobro premišljenimi odgovori med shodom »izpodbujam k ljubezni in k dobrim delom«? Ali odprem Biblijo in preberem svetopisemske stavke, ki so navedeni, vendar ne citirani? Ali spodbujam druge z navdušenim sodelovanjem na shodih?‘ Imamo močno duhovno hrano, in če želimo, da bi nam povsem koristila, jo moramo dobro prebaviti. (Hebrejcem 5:14; 10:24)

17. a) S kakšnim strupom nam Satan skuša oslabiti duhovnost? b) Kakšen protistrup obstaja za Satanov strup?

¹⁷ Satan pozna slabosti naše nepopolne narave, in njegovi zvijačni naklepi so zahrbtni. Svoj zlobni vpliv širi med drugim tudi s pornografijo, zato je poskrbel, da je enostavno dostopna po televiziji, internetu, videokasetah in v tisku. Nekateri kristjani so dovolili, da je ta strup predrl njihovo oslabelo zaščitno opremo, zaradi česar so izgubili prednosti v občini ali pa so bile posledice še hujše. (Efežanom 4:17–19) Kakšen protistrup obstaja za ta Satanov duhovni strup? Ne smemo zanemarjati rednega osebnega preučevanja Biblije, krščanskih shodov in nobenega dela Božje bojne opreme. Vse to skupaj nas usposablja, da znamo ločevati med pravilnim in napačnim ter da sovražimo to, kar sovraži Bog. (Psalm 97:10; Rimljanom 12:9)

18. Kako nam lahko pri boju pomaga ‚meč duha‘?

¹⁸ Če ohranjamo navado rednega preučevanja Biblije, ne bomo imeli le močne obrambe, s katero nas oskrbi točno spoznanje Božje Besede, temveč bomo tudi učinkovito  napadali z ‚mečem duha, ki je beseda Božja‘. Božja beseda je »ostrejša nego vsak dvorezen meč, in prodira prav do ločitve duše in duha, členovja in mozga, in je sodnik naklepov in misli srca«. (Efežanom 6:17; Hebrejcem 4:12) Če postanemo vešči pri uporabi tega ‚meča‘, bomo ob skušnjavah lahko presekali tisto, kar je morda videti neškodljivo ali celo privlačno, in to razkrinkali kot smrtonosno past hudobnega. Naša zakladnica biblijskega spoznanja in razumevanja nam bo pomagala zavrniti, kar je slabo, in delati, kar je dobro. Zato se moramo vsi vprašati: ‚Ali se moj meč iskri ali rjavi? Ali se težko spomnim biblijskih stavkov, ki lahko okrepijo moj napad?‘ Ohranimo dobre navade osebnega preučevanja Biblije in se tako uprimo Hudiču! (Efežanom 4:22–24)

19. Kako nam lahko koristi, če se posvetimo osebnemu preučevanju?

¹⁹ Pavel je pisal: »Vsako pismo je od Boga navdihnjeno in koristno za pouk, za prepričanje, za poboljšanje, za vzgojo v pravičnosti, da bode popoln človek Božji, docela pripraven za vsako dobro delo.« Če si Pavlove besede Timoteju vzamemo k srcu, lahko okrepimo svojo duhovnost in postanemo učinkovitejši v strežbi. Duhovni starešine in strežni služabniki lahko postanejo še koristnejši za občino in vsi lahko ostanemo trdni v veri. (2. Timoteju 3:16, 17; Matevž 7:24–27)

[Podčrtne opombe]

Ali se spomnite?

• Katere okoliščine prispevajo k učinkovitemu osebnemu preučevanju?

• Katero napako v zvezi z Božjim imenom vsebujejo mnogi biblijski prevodi?

• S katerimi biblijskimi stavki bi zavrnil nauk o Trojici?

• Kaj moramo delati, da bi se obvarovali pred Satanovimi zvijačnimi naklepi, pa četudi smo pravi kristjani že vrsto let?

[Preučevalna vprašanja]

[Slika na strani 19]

Za učinkovito osebno preučevanje potrebujete ustrezno okolje s čim manj motnjami

[Slika na strani 23]

Ali se tvoj »meč« iskri ali rjavi?