»Čujte!«
»Čujte!«
»Kar pa vam pravim, pravim vsem: Čujte!« (MARKO 13:37)
1., 2. a) Kaj se je neki mož naučil glede varovanja svoje lastnine? b) Kaj se glede budnosti naučimo iz Jezusove ponazoritve o tatu?
JUAN je svoje dragocenosti hranil doma. Imel jih je pod svojo posteljo, po njegovem na najvarnejšem mestu v hiši. Toda neko noč, ko sta z ženo spala, je v spalnico vstopil tat. Ta je očitno točno vedel, kje iskati. Tiho je pobral vse dragocenosti, ki so bile pod posteljo, kakor tudi denar, ki ga je Juan pustil v predalu nočne omarice. Naslednje jutro je Juan odkril, da sta bila okradena. Še dolgo ne bo pozabil bolečega pouka, ki ga je prejel iz tega: speči človek ne more varovati svoje lastnine.
2 To velja tudi v duhovnem smislu. Če zaspimo, ne moremo varovati svojega upanja in vere. Zato je Pavel opozoril: »Ne spimo kakor drugi, marveč čujmo in trezni bodimo!« (1. Tesaloničanom 5:6) Jezus je z namenom, da bi pokazal, kako nujno je ostati buden, povedal ponazoritev o tatu. Potem ko je opisal dogodke, ki bodo vodili do njegovega prihoda v vlogi sodnika, je posvaril: »Čujte torej, ker ne veste, katerega dne pride Gospod vaš. Vedite pa to: ko bi hišni gospodar vedel, ob kateri straži pride tat, bi čul in ne bi dal podkopati hiše svoje [pustil vlomiti v svojo hišo, SSP]. Zato bodite tudi vi pripravljeni; kajti Sin človekov pride ob uri, ko se vam ne zdi.« (Matevž 24:42–44) Tat ne sporoči vnaprej, kdaj bo prišel. Upa, da bo prišel takrat, ko ga nihče ne bo pričakoval. Podobno bo po Jezusovih besedah konec te stvarnosti prišel ‚ob uri, ko se nam ne zdi‘.
»Budni bodite, stojte trdni v veri«
3. Kako je Jezus s ponazoritvijo o hlapcih, ki čakajo na vrnitev svojega gospodarja s poroke, pokazal, kako pomembno je ostati buden?
3 Jezus je v govoru, zapisanem v Lukeževem evangeliju, kristjane primerjal s hlapci, ki čakajo, da se njihov gospodar vrne s poroke. Morajo ostati pozorni, tako da bodo ob njegovem prihodu budni, pripravljeni, da ga sprejmejo. Jezus je podobno rekel: »Sin človekov pride ob uri, ko se vam ne bo dozdevalo.« (Lukež 12:40) Nekaterim od tistih, ki služijo Jehovu že vrsto let, se lahko zgodi, da izgubijo občutek nujnosti glede časa, v katerem živimo. Morda celo sklenejo, da je konec lahko še daleč. Toda takšno razmišljanje bi nas lahko pripeljalo do tega, da se ne bi več osredinjali na duhovne reči, temveč na gmotne cilje, odvrnitve, ki nas lahko duhovno uspavajo. (Lukež 8:14; 21:34, 35)
4. Prepričanje glede česa nas bo motiviralo, da bomo ostali čuječi, in kako je to pokazal Jezus?
4 Iz Jezusove ponazoritve pa se lahko naučimo še nekaj. Čeprav hlapci niso vedeli, ob kateri uri bo prišel njihov gospodar, pa so očitno vedeli, katero noč se bo to zgodilo. Tisto noč bi težko ostali ves čas budni, če bi menili, da bi gospodar lahko prišel tudi katero drugo noč. Vendar ni bilo tako – vedeli so, katero noč bo prišel, in to jih je močno spodbujalo k budnosti. Podobno nam biblijske prerokbe jasno odkrivajo, da živimo v času konca, ne povedo pa nam dneva ali ure samega konca. (Matevž 24:36) Zaradi vere v to, da prihaja ta konec, laže ostajamo budni, vendar če bomo prepričani, da je Jehovov dan res blizu, bomo imeli veliko močnejši motiv za to, da bomo ostali čuječi. (Zefanija 1:14)
5. Kako se lahko odzovemo na Pavlovo spodbudo, naj ‚bomo budni‘?
5 Pavel je v pismu Korinčanom spodbujal: »Budni bodite, stojte trdni v veri!« (1. Korinčanom 16:13, SSP) Da, budnost je povezana s tem, da trdno stojimo v krščanski veri. Kako pa lahko ostajamo budni? Tako da si pridobivamo globlje spoznanje Božje Besede. (2. Timoteju 3:14, 15) Dobre osebne preučevalne navade in redno obiskovanje shodov nam pomagajo krepiti vero – in pomemben vidik naše vere je to, da imamo Jehovov dan ves čas v mislih. Če bomo zato občasno pregledali svetopisemske dokaze, da živimo blizu konca te stvarnosti, nam bo to pomagalo, da ne bomo izgubili izpred oči pomembnih resnic v zvezi s prihajajočim koncem. * Dobro je tudi, da opazujemo razvoj svetovnih dogodkov, s katerimi se izpolnjujejo biblijske prerokbe. Neki brat iz Nemčije je pisal: »Vsakič, ko gledam poročila – vojne, potresi, nasilje in onesnaževanje našega planeta – sem še bolj prepričan, da je konec blizu.«
6. Kako je Jezus ponazoril težnjo, da bi z minevanjem časa popustili v duhovni budnosti?
6 V 13. poglavju Markovega evangelija najdemo še eno pripoved, s katero je Jezus svoje sledilce spodbujal, naj ostanejo budni. V tem poglavju je njihove razmere primerjal s položajem vratarja, ki je čakal, da se njegov gospodar vrne s potovanja. Vratar ni vedel, ob kateri uri se bo gospodar vrnil. Moral je le ostati buden. Jezus je omenil, da bi gospodar lahko prišel ob štirih različnih stražah. Četrta straža je trajala približno od treh zjutraj do sončnega vzhoda. Med to zadnjo stražo bi lahko vratarja zlahka premagal spanec. Po poročilih naj bi bil za vojake ta čas pred zoro najugodnejši, da sovražnika presenetijo. Podobno se morda ob tej pozni uri, ko svet okoli nas v duhovnem smislu trdno spi, bolj kot kdaj prej bojujemo, da bi ostali budni. (Rimljanom 13:11, 12) Jezus je zato v tej ponazoritvi večkrat spodbudil: »Pazite, bedite [. . .]. Čujte torej [. . .]. Kar pa vam pravim, pravim vsem: Čujte!« (Marko 13:32–37)
7. Katera stvarna nevarnost obstaja in katero spodbudo zato pogosto preberemo v Bibliji?
7 Jezus je med svojo strežbo in po vstajenju mnogokrat spodbujal k budnosti. Pravzaprav na skoraj vseh mestih, kjer je v Svetem pismu omenjen konec te stvarnosti, najdemo svarilo, naj ostanemo budni oziroma čuječi. * (Lukež 12:38, 40; Razodetje 3:2; 16:14–16) Duhovna zaspanost je očitno nevarnost, ki je zelo stvarna. Ta svarila potrebujemo vsi! (1. Korinčanom 10:12; 1. Tesaloničanom 5:2, 6)
Trije apostoli, ki niso mogli ostati budni
8. Kako so trije Jezusovi apostoli ravnali v Getsemanskem vrtu, potem ko jih je Jezus prosil, naj čujejo?
8 Da bi ostali budni, ni dovolj samo imeti dober namen, kar bomo lahko videli iz zgleda Petra, Jakoba in Janeza. To so bili trije duhovni možje, ki so zvestovdano sledili Jezusu in bili nanj srčno navezani. Kljub temu pa v noči 14. nisana 33 n. š. niso ostali budni. Ti apostoli so po odhodu iz gornje izbe, kjer so praznovali pasho, spremljali Jezusa v Getsemanski vrt. Tam jim je Jezus rekel: »Žalostna je duša moja do smrti; ostanite tukaj in čujte z menoj.« (Matevž 26:38) Jezus je trikrat goreče molil k svojemu nebeškemu Očetu in se trikrat vrnil k prijateljem, vendar jih je vsakič našel speče. (Matevž 26:40, 43, 45)
9. Kaj je verjetno prispevalo k temu, da so apostoli zaspali?
9 Zakaj so ti zvesti možje to noč Jezusa razočarali? En dejavnik je bila telesna utrujenost. Bilo je pozno, najbrž po polnoči, in »njihove oči so bile težke« od zaspanosti. (Matevž 26:43, SSP) Kljub temu jim je Jezus rekel: »Čujte in molite, da ne zajdete v izkušnjavo; duh je sicer voljan, ali meso je slabo.« (Matevž 26:41)
10., 11. a) Kaj je Jezusu kljub utrujenosti pomagalo, da je v Getsemanskem vrtu ostal čuječ? b) Kaj se lahko naučimo iz tega, kar se je zgodilo trem apostolom, potem ko jih je Jezus prosil, naj bodo čuječi?
10 To zgodovinsko noč je bil nedvomno utrujen tudi Jezus. Toda namesto da bi zaspal, je te zadnje nadvse pomembne trenutke svobode izkoristil za gorečo molitev. Nekaj dni predtem je svoje sledilce spodbudil, naj molijo, rekoč: »Bedite torej vsak čas in molite, da boste mogli ubežati vsemu temu, kar se ima zgoditi, in stati pred Sinom človekovim.« (Lukež 21:36; Efežanom 6:18) Če bomo upoštevali Jezusov nasvet in posnemali njegov dobri zgled glede molitve, nam bodo naše srčne prošnje k Jehovu pomagale, da bomo ostali duhovno budni.
11 Seveda je Jezus nasprotno od svojih učencev takrat vedel, da bo kmalu aretiran in obsojen na smrt. Preizkušnje, ki so bile pred njim, se bodo stopnjevale do smrtnega boja na mučilnem kolu. Jezus je apostole že opozoril na to, toda niso razumeli, kaj govori. Zato so, medtem ko je on ostal buden in molil, zaspali. (Marko 14:27–31; Lukež 22:15–18) Kakor za apostole velja tudi za nas, da je naše meso slabotno in da je še veliko stvari, ki jih ne vemo. Vendar če bi izpred oči izgubili to, da živimo v zelo resnem času, bi lahko v duhovnem smislu zaspali. Budni bomo ostali samo, če bomo pozorni.
Tri zelo pomembne lastnosti
12. Katere tri lastnosti je Pavel povezal z našo treznostjo oziroma čuječnostjo?
12 Kako lahko ohranimo čut nujnosti? Videli smo že, kako pomembna je molitev in to, da imamo Jehovov dan ves čas v mislih. Pavel pa je omenil še tri zelo pomembne lastnosti, ki naj bi jih gojili. Rekel je: »Mi pa, ker smo od dneva, bodimo trezni, oblečeni z oklepom vere in ljubezni ter za čelado imajoč upanje zveličanja.« (1. Tesaloničanom 5:8) Poglejmo si na kratko, kakšno vlogo imajo vera, upanje in ljubezen pri tem, da bi ostali duhovno budni.
13. Kakšno vlogo ima pri tem, da ostajamo budni, vera?
13 Neomajno moramo verovati, da Jehova obstaja in da »bo plačevalec tistim, ki ga iščejo«. (Hebrejcem 11:6) Jezusova prerokba o koncu je že imela prvo izpolnitev v prvem stoletju, zato še močneje verujemo, da se bo v našem času izpolnila v večjem obsegu. Naša vera nas tudi žene, da željno pričakujemo Jehovov dan, prepričani, da »[preroško videnje] gotovo pride, se ne zakasni«. (Habakuk 2:3)
14. Kako je upanje nujno potrebno, če želimo ostati budni?
14 Naše zanesljivo upanje je kakor »sidro duše«, ki nam omogoča prenašati težave, tudi če moramo čakati na določeno izpolnitev Božjih obljub. (Hebrejcem 6:18, 19) Margaret, z duhom maziljena sestra v svojih devetdesetih letih, ki se je krstila pred več kot 70 leti, priznava: »Ko je moj mož leta 1963 umiral za rakom, sem razmišljala, kako čudovito bi bilo, če bi konec hitro prišel. Sedaj pa se zavedam, da mi je bilo mar predvsem zase. Takrat si nismo niti predstavljali, kako zelo se bo delo razširilo po vsem svetu. Še celo sedaj je mnogo krajev, kjer se delo šele pričenja. Zato sem vesela, da je Jehova potrpežljiv.« Apostol Pavel nam zagotavlja: »Potrpežljivost [rodi] izkušenost, izkušenost pa upanje; a upanje ne osramočuje [ne razočara, NW].« (Rimljanom 5:3–5)
15. Kako nas bo ljubezen motivirala, tudi če se nam zdi, da čakamo že dolgo?
15 Še posebej pomembna lastnost je krščanska ljubezen, saj je ta glavni motiv za vse, kar delamo. Jehovu služimo zato, ker ga ljubimo, neodvisno od njegovega urnika. Ljubezen do bližnjih nas spodbuja, da oznanjujemo dobro novico o Kraljestvu, ne glede na to, kako dolgo bo Bog to še želel, in ne glede na to, kolikokrat se bomo še vrnili k istim domovom. Tako je, kot je napisal Pavel: »Ostane vera, upanje, ljubezen, to troje; največja od njih pa je ljubezen.« (1. Korinčanom 13:13) Ljubezen nas žene naprej in nam pomaga biti še naprej budni. »[Ljubezen] vse upa, vse prenaša. Ljubezen nikoli ne mine.« (1. Korinčanom 13:7, 8)
»Trdno drži, kar imaš«
16. Kakšno stališče naj bi negovali, namesto da bi popustili prijem?
16 Živimo v pomembnih časih, ko nas svetovni dogodki nenehno spominjajo, da smo v sklepnem delu zadnjih dni. (2. Timoteju 3:1–5) Sedaj ni čas, da popustimo prijem, ampak da ‚trdno držimo, kar imamo‘. (Razodetje 3:11) S ‚treznostjo za molitve‘ in z razvijanjem vere, upanja in ljubezni bomo ob uri preizkušnje pripravljeni. (1. Petrov 4:7) V Gospodovem delu imamo veliko za narediti. Če bomo zaposleni v dejanjih vdanosti Bogu, bomo laže ostali povsem budni. (2. Petrov 3:11, NW)
17. a) Zakaj nam občasna razočaranja ne bi smela jemati poguma? (Glej okvir na strani 21.) b) Kako lahko posnemamo Jehova in kako bodo blagoslovljeni tisti, ki tako ravnajo?
17 »Delež moj je GOSPOD,« je zapisal Jeremija, »zato bom upal vanj. Dober je GOSPOD njim, ki ga čakajo, duši, ki ga išče. Dobro je možu, da upa in tiho čaka rešitve GOSPODOVE.« (Žalostinke 3:24–26) Nekateri med nami čakajo šele malo časa. Drugi pa na to, da bi videli Jehovovo rešitev, čakajo že vrsto let. Toda kako kratek je ta čakalni čas v primerjavi z večnostjo, ki je pred nami! (2. Korinčanom 4:16–18) Medtem ko čakamo na ta od Jehova določeni čas, pa lahko razvijamo pomembne krščanske lastnosti in pomagamo drugim, da se oprimejo Jehovove potrpežljivosti in sprejmejo resnico. Zato le ostanimo vsi čuječi. Posnemajmo Jehova in bodimo potrpežljivi, hvaležni za upanje, ki nam ga je dal. In medtem ko zvesto ostajamo budni, se trdno oprijemajmo upanja na večno življenje. Tako bo za nas nedvomno veljala naslednja preroška obljuba: »[Jehova] te poviša, da podeduješ deželo; ko bodo iztrebljeni brezbožni, boš videl.« (Psalm 37:34)
[Podčrtni opombi]
^ odst. 5 Morda bi bilo koristno pregledati šest sklopov dokazov za to, da živimo v »zadnjih dneh«, ki so opisani v Stražnem stolpu, 15. januar 2000, na straneh 12–13. (2. Timoteju 3:1)
^ odst. 7 V zvezi z grškim glagolom, prevedenim z »bedite«, leksikograf W. E. Vine pojasnjuje, da ta dobesedno pomeni ‚odgnati spanec‘ in »ne izraža le budnosti, temveč tudi čuječnost zaradi določenega namena«.
Kako bi odgovorili?
• Kako si lahko okrepimo prepričanje, da je konec te stvarnosti blizu?
• Kaj se lahko naučimo iz zgleda Petra, Jakoba in Janeza?
• Katere tri lastnosti nam bodo pomagale, da bomo ostali duhovno budni?
• Zakaj je sedaj čas, da ‚trdno držimo, kar imamo‘?
[Preučevalna vprašanja]
[Okvir/slika na strani 21]
»Srečen je, kdor čaka.« (Daniel 12:12, NW)
Predstavljajte si, da čuvaj sumi, da namerava tat oropati posest, ki jo varuje. Ko se znoči, je pozoren na vsak šum, s katerim bi se tat lahko izdal. Uro za uro napenja ušesa in oči. Zlahka razumemo, da ga lahko zavede lažni alarm – piš vetra v drevesih ali mačka, ki kaj prevrne. (Lukež 12:39, 40)
Nekaj podobnega se lahko zgodi tistim, ki ‚pričakujejo razodetje Gospoda našega Jezusa Kristusa‘. (1. Korinčanom 1:7) Apostoli so mislili, da bo Jezus ‚izraelsko kraljestvo obnovil‘ kmalu po vstajenju. (Dejanja 1:6, SSP) Leta pozneje je bilo treba kristjane v Tesaloniki spomniti, da je Jezusova navzočnost še v prihodnosti. (2. Tesaloničanom 2:3, 8) Pa vendarle lažni alarmi glede Jehovovega dneva teh zgodnjih Jezusovih sledilcev niso odvrnili od poti, ki vodi v življenje. (Matevž 7:13)
V naših dneh nas razočaranje zaradi navideznega odlašanja prihajajočega konca te stvarnosti ne bi smelo navesti, da bi prenehali biti na preži. Čeprav lahko budnega čuvaja kdaj zavede lažni alarm, pa naj kljub temu čuje! To je njegova naloga. In enako je s kristjani.
[Slika na strani 18]
Ali ste prepričani, da je Jehovov dan blizu?
[Slika na strani 19]
Shodi, molitev in dobre preučevalne navade nam pomagajo, da smo čuječi
[Slika na strani 22]
Kakor Margaret potrpežljivo in prizadevno čujmo