Bodimo budni bolj kot kdaj prej!

»Nikar ne spimo kakor drugi, ampak bodimo budni in trezni.« (1. TESALONIČANOM 5:6, SSP)

1., 2. a) Kakšni mesti sta bili Pompeji in Herkulaneum? b) Za katero opozorilo se mnogi prebivalci Pompejev in Herkulaneuma niso zmenili in kakšne so bile posledice?

V PRVEM stoletju našega štetja sta bila Pompeji in Herkulaneum cvetoči rimski mesti, ki sta ležali ob vznožju Vezuva. Za bogate Rimljane sta to bili priljubljeni letovišči. V njuna gledališča je lahko prišlo čez tisoč ljudi, v velikanskem amfiteatru v Pompejih pa se je lahko zbralo skoraj celo mesto. Arheologi so v Pompejih odkrili 118 točilnic in krčem, in nekatere od njih so uporabljali kot igralnice in javne hiše. Nemorala in pridobitništvo sta bila zelo razširjena, o čemer pričajo stenske poslikave in drugi ostanki.

² Štiriindvajsetega avgusta 79 n. š. je ognjenik Vezuv pričel delovati. Vulkanologi menijo, da prvi izbruh steklaste lave in pepela, ki sta dežila na ti mesti, njunim prebivalcem verjetno še ni preprečil pobega. In dejansko je videti, da so mnogi zbežali. Toda drugi, ki so podcenjevali nevarnost oziroma se za ta opozorilna znamenja preprosto niso zmenili, so se odločili ostati. Nato pa se je okoli polnoči nad Herkulaneum zgrnil plaz izredno vročih plinov, lave in kamnin, pod katerim so se vsi, ki so še preostali v mestu, zadušili. Zgodaj naslednje jutro je podoben plaz pomoril vse v Pompejih. Kako tragične posledice, ker niso poslušali opozorilnih znamenj!

Konec judovske stvarnosti

3. Kaj skupnega sta imela uničenje Jeruzalema ter konec Pompejev in Herkulaneuma?

³ Ta strašni konec Pompejev in Herkulaneuma pa se je lahko skril v primerjavi s katastrofalnim uničenjem Jeruzalema devet let predtem, čeprav je to katastrofo povzročil človek. Opisali so jo kot »eno najstrašnejših obleganj v vsej zgodovini«, zaradi katere je, po zapisih, umrlo več kot milijon Judov. Vendar pa tudi Jeruzalem, podobno kakor je bilo pri katastrofi v Pompejih in Herkulaneumu, ni bil uničen brez opozorila.

4. Katero preroško znamenje je Jezus dal svojim sledilcem, ki naj bi jih opozarjalo na to, da je konec stvarnosti blizu, in kako se je to prvič izpolnilo v prvem stoletju?

⁴ Uničenje tega mesta je že prej napovedal Jezus Kristus in tudi opisal dogodke, ki se bodo godili predtem – vznemirljive razmere, kot so vojne, lakote, potresi in krivičnost. Lažni preroki bodo dejavni, toda povsod po svetu se bo oznanjevalo dobro novico o Božjem kraljestvu. (Matevž 24:4–7, 11–14) Jezusove besede imajo sicer glavno izpolnitev danes, toda v malem so se izpolnile že takrat. Zgodovina pripoveduje o hudi lakoti v Judeji. (Dejanja 11:28) Judovski zgodovinar Jožef je poročal, da je bil malo pred uničenjem Jeruzalema na tistem področju potres. Ko se je Jeruzalemu bližal konec, so se vrstile vstaje, notranji boji med judovskimi političnimi strankami in pokoli v več mestih z mešanim judovskim in nejudovskim prebivalstvom.  Kljub temu pa se je »vsemu stvarjenju pod nebom« oznanjevalo dobro novico o Kraljestvu. (Kološanom 1:23)

5., 6. a) Katere Jezusove preroške besede so se izpolnile leta 66 n. š.? b) Zakaj je ob končnem padcu Jeruzalema leta 70 n. š. smrt terjala tolikšen davek?

⁵ Navsezadnje pa so se leta 66 n. š. Judje uprli Rimu. Ko je Cestij Gal s svojo vojsko pričel oblegati Jeruzalem, so se Jezusovi sledilci spomnili Jezusovih besed: »Kadar boste pa videli, da vojske oblegajo Jeruzalem, tedaj vedite, da se je približalo razdejanje njegovo. Takrat naj, kateri so v Judeji, zbeže na gore, in kateri so sredi mesta, naj se izselijo, in kateri so na deželi, naj ne hodijo v mesto.« (Lukež 21:20, 21) To je bil čas, da zapustijo Jeruzalem – toda kako? Gal je nepričakovano odpoklical svoje čete ter tako kristjanom v Jeruzalemu in Judeji omogočil, da so ravnali po Jezusovih besedah in zbežali v gore. (Matevž 24:15, 16)

⁶ Po štirih letih, približno ob času pashe, so se rimske čete vrnile pod generalom Titom, ki je bil odločen zatreti judovski upor. Njegova vojska je obkolila Jeruzalem in zgradila ‚utrdbo iz koničastih kolov‘ (NW), s čimer je onemogočila pobeg. (Lukež 19:43, 44) Predtem so se Judje iz celega rimskega imperija kljub vojni nevarnosti zgrnili v Jeruzalem, da bi praznovali pasho. Sedaj pa so bili ujeti. Po Jožefovih besedah so ti nesrečni obiskovalci sestavljali večino žrtev rimskega obleganja. * Ko je Jeruzalem nazadnje padel, je umrla približno sedmina vseh Judov iz rimskega imperija. Uničenje Jeruzalema in njegovega templja je pomenilo konec judovske države in njenega verskega sistema, ki je temeljil na mojzesovski postavi. * (Marko 13:1, 2)

7. Zakaj so zvesti kristjani preživeli uničenje Jeruzalema?

⁷ Leta 70 n. š. bi lahko bili skupaj z vsemi drugimi v Jeruzalemu umorjeni ali zasužnjeni tudi judovski kristjani. Vendar so ti, kot potrjujejo zgodovinski podatki, upoštevali Jezusovo svarilo izpred 37 let. Mesto so zapustili in se vanj niso več vrnili.

Času primerna svarila apostolov

8. Kaj je Peter sprevidel, da je nujno storiti, in katere Jezusove besede je verjetno imel v mislih?

⁸ Sedaj se bliža še obsežnejše uničenje, ki bo pokončalo celotno današnjo stvarnost. Šest let pred uničenjem Jeruzalema je apostol Peter dal zelo potreben in času primeren nasvet, ki se nanaša še posebej na današnje kristjane: Bodite budni! Peter je uvidel, da bi morali kristjani za to, da ne bi prezrli  ‚zapovedi Gospoda‘, Jezusa Kristusa, predramiti svoje »jasno mišljenje«. (2. Petrov 3:1, 2, Ekumenska izdaja) Ko je Peter kristjane spodbujal k budnosti, je verjetno imel v mislih to, kar je slišal Jezusa reči apostolom nekaj dni pred svojo smrtjo: »Pazite, bedite in molite, kajti ne veste, kdaj je ta čas.« (Marko 13:33)

9. a) Kakšne nevarne miselnosti se lahko nekateri navzamejo? b) Zakaj je še posebej nevarno dvomiti?

⁹ Danes nekateri posmehljivo sprašujejo: »Kje je obljuba prihoda njegovega?« (2. Petrov 3:3, 4) Ti posamezniki očitno menijo, da se stvari nikoli zares ne spremenijo, ampak da se dogaja to, kar se je dogajalo že od ustvaritve sveta. Takšni dvomi so nevarni. Dvomi lahko oslabijo naš čut nujnosti in nas navedejo, da postanemo samopopustljivi. (Lukež 21:34) Poleg tega, kot poudarja Peter, takšni posmehovalci pozabljajo na potop v Noetovih dneh, v katerem je bila pokončana svetovna stvarnost. Takrat se je svet v resnici spremenil! (1. Mojzesova 6:13, 17; 2. Petrov 3:5, 6)

10. S katerimi besedami Peter spodbuja tiste, ki bi morda lahko postali nepotrpežljivi?

¹⁰ Peter bralcem tudi pomaga razvijati potrpežljivost, ko jih spomni, zakaj Bog pogosto ne ukrepa takoj. Peter najprej pravi: »En dan pred Gospodom [Jehovom, NW] [je] kakor tisoč let in tisoč let kakor en dan.« (2. Petrov 3:8) Jehova živi večno, zato lahko upošteva vse dejavnike in za ukrepanje izbere najprimernejši čas. Zatem pa Peter opozori na to, da Jehova želi, da bi se ljudje vsepovsod pokesali. Božja potrpežljivost pomeni rešitev za mnoge, ki bi sicer umrli, če bi ukrepal prenagljeno. (1. Timoteju 2:3, 4; 2. Petrov 3:9) Toda to, da je Jehova potrpežljiv, še ne pomeni, da ne bo nikoli ukrepal. »Prišel pa bo Gospodov [Jehovov, NW] dan kakor tat,« pravi Peter. (2. Petrov 3:10, SSP, poudarili mi.)

11. Kaj nam bo pomagalo ostati duhovno budni in kako bomo s tem tako rekoč ‚pospešili‘ prihod Jehovovega dneva?

 ¹¹ Ob Petrovi primerjavi se je vredno ustaviti. Tatov ni lahko prijeti, toda verjetneje bo katerega zapazil čuvaj, ki je buden vso noč, kakor pa tisti, ki tu in tam zadremlje. Kako pa lahko čuvaj ostane buden? Laže mu je, če hodi naokoli, kakor pa če vso noč sedi. Podobno bo nam kristjanom pri tem, da bomo ostali budni, pomagala nenehna duhovna dejavnost. Zato nas Peter spodbuja, naj bomo zaposleni v »dejanjih, ki spadajo k svetemu vedenju in vdanosti Bogu«. (2. Petrov 3:11, NW) Ob takšni dejavnosti bomo laže ‚pospeševali prihod dneva Božjega‘. (2. Petrov 3:12) Seveda Jehovovega urnika ne moremo spremeniti. Njegov dan bo prišel ob uri, ki jo je on določil. Vendar se zdi, da nam bo dotlej čas veliko hitreje minil, če bomo zaposleni v njegovi službi. (1. Korinčanom 15:58)

12. Kako nam lahko osebno koristi Jehovova potrpežljivost?

¹² Zato so vsi, ki menijo, da Jehovov dan zamuja, spodbujeni, naj upoštevajo Petrov nasvet in potrpežljivo čakajo na čas, ki ga je določil Jehova. Zares, ta dodatni čas, ki ga Bog potrpežljivo dopušča, lahko modro izkoristimo. Lahko denimo še naprej negujemo pomembne krščanske lastnosti in govorimo o dobri novici še z mnogimi drugimi, s katerimi sicer ne bi mogli govoriti. Če bomo ostali budni, bomo pred Jehovom ob koncu te stvarnosti ‚brez madeža in brez hibe ter v miru‘. (2. Petrov 3:14, 15) Kakšen blagoslov bo to!

13. Katere Pavlove besede kristjanom v Tesaloniki so danes še posebej primerne?

¹³ Pavel je v svojem prvem pismu kristjanom v Tesaloniki prav tako govoril o tem, da je treba biti buden. Takole svetuje: »Nikar ne spimo kakor drugi, ampak bodimo budni in trezni.« (1. Tesaloničanom 5:2, 6, SSP) Kako zelo je to potrebno danes, ko se bliža uničenje celotne svetovne stvarnosti! Jehovovi častilci živijo v svetu, polnem duhovne otopelosti, in to lahko vpliva nanje. Pavel zato svetuje: »Bodimo trezni, oblečeni z oklepom vere in ljubezni ter za čelado imajoč upanje zveličanja.« (1. Tesaloničanom 5:8) Če bomo redno preučevali Božjo Besedo in se redno družili z brati in sestrami na shodih, nam bo to pomagalo, da bomo ravnali po Pavlovem nasvetu in ohranili čut nujnosti. (Matevž 16:1–3)

Milijoni ostajajo budni

14. Katere številke nakazujejo, da danes mnogi upoštevajo Petrov nasvet, da je treba ostati buden?

¹⁴ Ali je danes veliko takšnih, ki upoštevajo navdihnjene spodbude, da je treba ostati buden? Da. V službenem letu 2002 je doslej najvišje število 6,304.645 oznanjevalcev (kar je 3,1-odstotni porast glede na leto 2001) dokazalo duhovno budnost tako, da so 1.202,381.302 uri govorili z drugimi o Božjem kraljestvu. Na to dejavnost niso gledali z brezbrižnostjo. Bila je osrednji del njihovega življenja. Mnogi od teh so imeli podobno stališče kakor Eduardo in Noemi iz Salvadorja.

15. Katero doživetje iz Salvadorja kaže, da mnogi ostajajo duhovno budni?

¹⁵ Pred nekaj leti sta Eduardo in Noemi posvetila pozornost naslednjim Pavlovim besedam: »Prehaja obraz tega sveta.« (1. Korinčanom 7:31) Poenostavila sta življenje in vstopila v polnočasno pionirsko strežbo. Sčasoma sta bila blagoslovljena na mnoge načine in sta sodelovala celo v okrajnem in območnem delu. Čeprav se spoprijemata s hudimi težavami, sta prepričana, da sta se prav odločila, ko sta gmotno udobje žrtvovala za polnočasno službo. V Salvadorju podoben požrtvovalni duh kaže mnogo od 29.269 oznanjevalcev, skupaj s 2454 pionirji, kar je eden od razlogov za lanskoletni 2-odstotni porast števila oznanjevalcev v tej državi.

16. Kakšno stališče je pokazal mlad kristjan iz Slonokoščene obale?

 ¹⁶ Isto stališče je pokazal mlad kristjan iz Slonokoščene obale, ki je podružničnemu uradu pisal: »Služim kot strežni služabnik. Vendar ne morem bratom in sestram govoriti, naj pionirajo, če sam v tem nisem dober zgled. Zato sem pustil dobro plačano službo in se sedaj preživljam z lastno dejavnostjo, zaradi česar imam več časa za strežbo.« Ta mladenič je postal eden od 983 pionirjev, ki služijo v Slonokoščeni obali, od koder je lani poročal 6701 oznanjevalec, kar je 5-odstotni porast.

17. Kako je mlada Priča v Belgiji pokazala, da se ni ustrašila predsodkov?

¹⁷ Zaradi nestrpnosti, predsodkov in diskriminacije ima 24.961 kraljestvenih oznanjevalcev v Belgiji še naprej težave. Vendar so kljub temu goreči in neustrašni. Ko je 16-letna Priča v šoli pri pouku etike slišala, da Jehovove priče opisujejo kot sekto, je zaprosila, ali bi jih lahko opisala še z druge strani. S pomočjo videokasete Jehovove priče – organizacija za tem imenom in brošure Kdo so Jehovove priče? je uspela pojasniti, kdo so v resnici Jehovove priče. Učenci so informacije zelo dobro sprejeli, naslednji teden pa so dobili test, v katerem so se vsa vprašanja nanašala na krščansko vero Jehovovih prič.

18. Kaj dokazuje, da gospodarski problemi niso odvrnili oznanjevalcev v Argentini in Mozambiku od služenja Jehovu?

¹⁸ V teh zadnjih dneh se mora večina kristjanov spoprijemati z velikimi težavami. Vendar si vseeno prizadevajo, da jih nič ne odvrne. Iz Argentine so kljub znanim gospodarskim problemom lansko leto poročali o novem najvišjem številu Prič, in sicer 126.709. V Mozambiku še vedno mnoge pesti revščina. Kljub temu jih je tam o oznanjevalskem delu poročalo 37.563, kar je 4-odstotni porast. V Albaniji je za mnoge življenje težko, pa vendar so iz te države poročali odličen 12-odstotni porast, z doslej najvišjim številom 2708 oznanjevalcev. Očitno je, da takrat, ko Jehovovi služabniki dajejo delo v prid Kraljestva na prvo mesto, težke razmere ne zadržijo Jehovovega duha. (Matevž 6:33)

19. a) Kaj dokazuje, da je še vedno veliko ovcam podobnih ljudi, ki so lačni biblijske resnice? b) Povejte še nekaj drugih podrobnosti iz letnega poročila, ki kažejo, da Jehovovi služabniki ostajajo duhovno budni. (Glej tabelo na straneh 12–15.)

¹⁹ Lansko leto se je po vsem svetu mesečno poročalo povprečno 5,309.289 biblijskih poukov, kar kaže, da je še mnogo ovcam podobnih ljudi, ki so lačni biblijske resnice. Od novega najvišjega števila 15,597.746 navzočih na spominski slovesnosti večina še ne služi dejavno Jehovu. Upamo, da bodo še naprej rasli v spoznanju ter v ljubezni do Jehova in bratovščine. Pravo veselje je videti, da »velika množica« ‚drugih ovc‘ vztrajno rojeva sadove, ko služi Stvarniku »noč in dan v svetišču njegovem« skupaj s svojimi z duhom maziljenimi brati! (Razodetje 7:9, 15; Janez 10:16)

Pouk od Lota

20. Kaj se naučimo od zgleda Lota in njegove žene?

²⁰ Seveda lahko celo zvesti Božji služabniki za trenutek izgubijo čut nujnosti. Pomislimo na Abrahamovega nečaka Lota. Od angelov, ki sta ga obiskala, je izvedel, da Bog  namerava kmalu uničiti Sodomo in Gomoro. Lot ob tej novici ni mogel biti presenečen, saj »ga je bolelo razuzdano življenje pokvarjencev«. (2. Petrov 2:7, SSP) Pa vendar, ko sta angela prišla, da bi ga izpeljala iz Sodome, »se je obotavljal«. Njega in njegovo družino sta morala skoraj povleči iz mesta. Pozneje se Lotova žena ni več zmenila za opozorilo angelov, naj se ne ozirajo nazaj. Lahkomiselnost jo je drago stala. (1. Mojzesova 19:14–17, 26) »Spominjajte se žene Lotove!« je posvaril Jezus. (Lukež 17:32)

21. Zakaj je sedaj bolj kot kdaj prej nujno, da smo budni?

²¹ Katastrofa v Pompejih in Herkulaneumu, dogodki pred uničenjem Jeruzalema, kot tudi potop v Noetovih dneh in zgled Lota – vse to ponazarja, kako pomembno je svarila jemati resno. Jehovovi služabniki vidimo znamenje časa konca. (Matevž 24:3) Ločili smo se od krive vere. (Razodetje 18:4) Kakor kristjani v prvem stoletju moramo tudi mi ‚imeti ves čas v mislih navzočnost Jehovovega dneva‘. (2. Petrov 3:12, NW) Da, zdaj moramo biti budni bolj kot kdaj prej! Kaj lahko naredimo in katere lastnosti lahko razvijamo, da bi ostali budni? O tem bomo razpravljali v naslednjem članku.

[Podčrtni opombi]

Kako bi odgovorili?

• Kakšen razvoj dogodkov je judovskim kristjanom omogočil, da so ubežali uničenju Jeruzalema?

• Kako nam nasveti v pismih apostola Petra in Pavla pomagajo ostati budni?

• Kdo danes dokazuje, da je povsem buden?

• Kaj se naučimo iz pripovedi o Lotu in njegovi ženi?

[Preučevalna vprašanja]

 [Tabela na straneh 12–15]

SVETOVNO POROČILO JEHOVOVIH PRIČ ZA SLUŽBENO LETO 2002

 (Lega besedila – glej publikacijo)

[Slika na strani 9]

Leta 66 n. š. so kristjani v Jeruzalemu upoštevali Jezusovo svarilo

[Slika na strani 10]

Kristjanom to, da so dejavni, pomaga biti še naprej budni