Kaj nam lahko pomaga prav ravnati z besedo resnice?
Kaj nam lahko pomaga prav ravnati z besedo resnice?
GLEDALIŠKI kritik pri nekem časopisu se je nekoč odpravil ogledat neko predstavo. Ni mu bila ravno všeč in je kasneje zapisal: »Če si morda želite plehkosti, vsekakor pojdite in si oglejte to predstavo.« Pozneje so pokrovitelji te igre objavili oglas, v katerem so citirali oceno kritika. Citat se je glasil: »Vsekakor pojdite in si oglejte to predstavo.« Besede kritika so bile v oglasu citirane točno, vendar so bile iztrgane iz sobesedila in so tako povsem napačno predstavile njegovo mnenje.
Ta primer nam pokaže, kako je lahko pri neki trditvi pomembno sobesedilo. Jemanje besed iz sobesedila lahko popači pomen, prav kakor je Satan popačil pomen Pisma, ko je skušal zapeljati Jezusa. (Matevž 4:1–11) Po drugi strani pa nam lahko to, da pri trditvi upoštevamo sobesedilo, pomaga točneje razumeti njen pomen. Zato je takrat, ko preučujemo kakšno biblijsko vrstico, zmeraj modro pogledati tudi sobesedilo in okvir dogajanja, saj bomo tako bolje razumeli, o čem pisec govori.
Ravnati previdno
V nekem slovarju je sobesedilo definirano kot »deli napisane ali izgovorjene trditve, ki stojijo pred ali za določeno besedo oziroma odlomkom in navadno vplivajo na pomen ali učinek te besede oziroma odlomka«. Sobesedilo je lahko tudi »niz okoliščin ali dejstev, ki se nanašajo na posamezen dogodek, stanje itd.«. V slednjem pomenu bi lahko bila sopomenka za »sobesedilo« tudi »ozadje«. Upoštevanje sobesedila svetopisemskih stavkov je še zlasti pomembno glede na to, kar je apostol Pavel napisal Timoteju: »Prizadevaj si preizkušenega se izkazati Bogu, kot delavca, ki se mu ni sramovati, ki prav ravna z besedo resnice.« (2. Timoteju 2:15) Da bi z Božjo Besedo ravnali prav, jo moramo pravilno razumeti in jo nato drugim pojasnjevati odkrito in točno. K prizadevanju za tem nas bo spodbudilo spoštovanje do Jehova, avtorja Biblije, upoštevanje sobesedila pa nam bo pri tem v pomembno pomoč.
Ozadje Drugega lista Timoteju
Preiščimo na primer biblijsko knjigo, imenovano Drugi list Timoteju. * Na začetku naše preiskave bi se lahko vprašali o ozadju te knjige. Kdo je napisal Drugi list Timoteju? Kdaj? V kakšnih okoliščinah? Nadalje bi se lahko vprašali: V kakšnih razmerah je bil »Timotej«, ki se pojavi v naslovu knjige? Zakaj je potreboval informacije iz te knjige? Odgovori na ta vprašanja bodo močno povečali naše cenjenje te knjige, hkrati pa nam bodo pomagali videti, kako nam lahko koristi danes.
Uvodne vrstice Drugega lista Timoteju pokažejo, da je ta knjiga pismo, ki ga je apostol Pavel napisal Timoteju. Iz drugih vrstic razberemo, da je bil Pavel takrat, ko ga je pisal, vklenjen zaradi dobre novice. Mnogi so ga zapustili in menil je, da se mu bliža konec. (2. Timoteju 1:15, 16; 2:8–10; 4:6–8) Zato je knjigo najbrž napisal med svojim drugim ujetništvom v Rimu, verjetno okoli leta 65 n. š. Kmalu zatem ga je Neron očitno obsodil na smrt.
To je ozadje Drugega lista Timoteju. Vendar je vredno omeniti tudi to, da Pavel Timoteju ni pisal zato, da bi se pritoževal nad lastnimi težavami. Namesto tega je svojega prijatelja Timoteja svaril pred prihajajočimi težavnimi časi in ga spodbudil, naj ne dopusti, da bi ga kaj odvrnilo; naj si še naprej ‚pridobiva moči‘ (NW) in Pavlove napotke prenese tudi na druge. Ti bi bili potem ustrezno usposobljeni, da pomagajo še drugim ljudem. (2. Timoteju 2:1–7) Kako odličen zgled nesebičnega zanimanja za druge, celo v težavnih časih! In kako lep pouk za nas danes!
Pavel imenuje Timoteja ‚ljubljeni otrok‘. (2. Timoteju 1:2) Ta mladi moški je v Krščanskih grških spisih pogosto predstavljen kot Pavlov zvesti spremljevalec. (Dejanja 16:1–5; Rimljanom 16:21; 1. Korinčanom 4:17) Zdi se, da je bil Timotej v svojih 30-ih letih, ko mu je Pavel pisal to pismo, in nanj so še zmeraj gledali kot na mladostnika. (1. Timoteju 4:12) Kljub temu pa je že imel odlično spričevalo zvestobe, saj je ‚s Pavlom služil‘ morda že 14 let. (Filipljanom 2:19–22) Čeprav je bil Timotej razmeroma mlad, mu je Pavel zaupal nalogo, da drugim starešinam svetuje, »naj se ne prepirajo za besede,« temveč naj se osredotočajo na pomembnejše stvari, kot sta vera in zdržljivost. (2. Timoteju 2:14) Timotej je bil poleg tega pooblaščen za postavljanje občinskih nadzornikov in strežnih služabnikov. (1. Timoteju 5:22) Vseeno pa ga je bilo morda nekoliko strah uveljavljati svojo avtoriteto. (2. Timoteju 1:6, 7)
Ta mladi starešina se je spoprijemal z nekaterimi resnimi izzivi. Dva posameznika, Himenej in Filet, sta na primer ‚nekaterim izpodkopavala vero‘, ko sta učila, da ‚je vstajenje že bilo‘. (2. Timoteju 2:17, 18) Očitno sta verjela, da je edino vstajenje duhovno in da se je za kristjane že zgodilo. Morda sta, ne da bi upoštevala sobesedilo, citirala Pavlovo izjavo, da so bili kristjani po grehih mrtvi, toda po Božjem duhu oživljeni. (Efežanom 2:1–6) Pavel je opozoril, da se bo takšen vpliv odpadnikov povečal. Napisal je: »Pride čas, ko ne bodo prenašali zdravega nauka, [. . .] in od resnice bodo odvračali ušesa in se obračali k basnim.« (2. Timoteju 4:3, 4) Iz Pavlovega vnaprejšnjega opozorila je razvidno, da je bilo za Timoteja nujno upoštevati apostolov nasvet.
Vrednost knjige danes
Iz prej omenjenega vidimo, da je Pavel napisal Drugi list Timoteju vsaj iz naslednjih razlogov: 1. Pavel je vedel, da se mu njegov konec neogibno približuje, zato je Timoteja skušal pripraviti na čas, ko ga ne bo več mogel podpirati. 2. Timoteja je želel usposobiti, da bi občine, ki jih je imel pod nadzorom, zaščitil pred odpadništvom in drugimi škodljivimi vplivi. 3. Timoteja je hotel spodbuditi, naj bo še naprej zaposlen v Jehovovi službi in naj se zanaša na točno spoznanje iz navdihnjenega Svetega pisma, ko se odločno upira krivim naukom.
Z razumevanjem tega ozadja nam Drugi list Timoteju pomeni veliko več. Tudi danes se pojavljajo odpadniki, kot sta bila Himenej in Filet, ki predstavljajo lastne zamisli in želijo spodkopati našo vero. Poleg tega živimo v ‚nevarnih časih‘, ki jih je napovedal Pavel. Mnogi doživljajo resničnost Pavlovega svarila: »Vsi, ki hočejo pobožno živeti v Kristusu Jezusu, bodo preganjani.« (2. Timoteju 3:1, 12) Kako lahko ostanemo neomajni? Podobno kot Timotej bi morali upoštevati nasvete tistih, ki Jehovu služijo že vrsto let. Z osebnim preučevanjem, molitvijo in krščansko družbo pa si lahko po Jehovovi nezasluženi dobrotljivosti ‚pridobivamo moči‘. Še več, s trdnim zaupanjem v moč točnega spoznanja lahko posvečamo pozornost Pavlovemu opominu: »Drži se vzora [vzorca, NW] zdravih besed.« (2. Timoteju 1:13)
‚Vzorec zdravih besed‘
Kaj so ‚zdrave besede‘, o katerih je Pavel govoril? To besedno zvezo uporablja v zvezi s pravim krščanskim naukom. Pavel je v svojem prvem pismu Timoteju pojasnil, da so ‚zdrave besede‘ prvenstveno »besede Gospoda našega Jezusa Kristusa«. (1. Timoteju 6:3) S posnemanjem vzorca zdravih besed si posameznik pridobi zdrav razum, do drugih pa postane ljubeč in pozoren. Glede na to, da se Jezusova strežba in nauki skladajo z vsemi drugimi nauki v celotni Bibliji, se lahko izraz ‚zdrave besede‘ v širšem pomenu nanaša na vse biblijske nauke.
Za Timoteja, enako kot za vse krščanske starešine, je bil vzorec zdravih besed »dobri zaklad«, ki ga je bilo treba varovati. (2. Timoteju 1:13, 14) Timotej je moral ‚oznanjevati besedo, vztrajati v ugodnih in neugodnih okoliščinah, prepričevati, grajati, spodbujati z vso potrpežljivostjo in poučevanjem‘. (2. Timoteju 4:2, SSP) Ko uvidimo, da so se v Timotejevih dneh širili nauki odpadnikov, doumemo, zakaj je Pavel poudaril nujnost poučevanja zdravih besed. Poleg tega razumemo, da je Timotej moral ščititi čredo, in sicer tako, da jo je potrpežljivo ‚prepričeval, grajal, spodbujal‘, pri tem pa kazal dobre učiteljske spretnosti.
Komu pa naj bi Timotej oznanjeval besedo? Iz sobesedila lahko razberemo, da naj bi Timotej kot starešina oznanjeval znotraj krščanske občine. Glede na pritiske, ki so jih izvajali nasprotniki, je Timotej moral ohranjati svoje duhovno ravnovesje in neustrašno objavljati Božjo besedo, ne pa človeških filozofij, osebnih zamisli ali nekoristnih 2. Timoteju 1:6–8; 2:1–3, 23–26; 3:14, 15) Kljub temu pa je Timotej lahko z upoštevanjem Pavlovega nasveta še naprej zaviral odpadništvo, prav kakor je to delal Pavel. (Dejanja 20:25–32)
razglabljanj. Seveda je to morda povzročilo nasprotovanje nekaterih, ki so imeli slabe nagibe. (Ali se Pavlove besede glede oznanjevanja besede nanašajo tudi na oznanjevanje zunaj občine? Da, to je razvidno iz sobesedila. Pavel nadalje pravi: »Ti pa bodi trezen v vsem, trpi nadloge, opravljaj delo evangelista, izpolnjuj službo svojo.« (2. Timoteju 4:5) Evangeliziranje oziroma oznanjevanje dobre novice o rešitvi nevernikom je osrednji del krščanske strežbe. (Matevž 24:14; 28:19, 20) Prav kakor se Božjo besedo objavlja v »neugodnih okoliščinah« znotraj občine, vztrajamo v težavnih razmerah tudi, ko oznanjujemo besedo ljudem zunaj občine. (1. Tesaloničanom 1:6)
Vse naše oznanjevanje in poučevanje temelji na Božji navdihnjeni Besedi. Bibliji povsem zaupamo. Pavel je Timoteju rekel: »Vsako pismo je od Boga navdihnjeno in koristno za pouk, za prepričanje, za poboljšanje, za vzgojo v pravičnosti.« (2. Timoteju 3:16) Te besede so pogosto pravilno citirane zato, da se pokaže, da je Biblija Božja navdihnjena Beseda. Toda čemú jih je Pavel napisal?
Pavel je govoril starešinu, torej nekomu, ki je bil odgovoren, da znotraj občine ‚prepričuje, poboljšuje in vzgaja v pravičnosti‘. Zato je Timoteja opominjal, naj zaupa modrosti navdihnjene Besede, o kateri je bil poučevan od svojega otroštva. Podobno kot Timotej morajo starešine občasno karati prestopnike. Pri tem bi morali zmeraj zaupati Bibliji. Poleg tega je Sveto pismo navdihnjeno od Boga, in je zato vsako karanje, ki temelji na njem, v resnici karanje od Boga. Vsak, ki zavrača na Bibliji temelječe karanje, ne zavrača kakih človeških zamisli, temveč navdihnjene nasvete, ki izvirajo od samega Jehova.
Koliko Božje modrosti najdemo v Drugem listu Timoteju! In koliko več nam pomeni ta knjiga, če njene nasvete raziščemo skupaj s sobesedilom! V tem članku smo se le rahlo dotaknili čudovitih navdihnjenih informacij, ki jih ta knjiga vsebuje, vendar dovolj, da vidimo, kako koristno je upoštevati sobesedilo tega, kar beremo v Bibliji. To nam bo pomagalo, da bomo zares ‚prav ravnali z besedo resnice‘.
[Podčrtna opomba]
^ odst. 7 Za dodatne informacije glej knjigo »Vse Sveto pismo je navdihnjeno od Boga«, strani 237–39, ki so jo izdali Jehovove priče.
[Slika na strani 27]
Pavel je Timoteja želel usposobiti za varovanje občin
[Slika na strani 30]
Pavel je Timoteja opomnil, naj zaupa modrosti navdihnjene Besede