‚Ostanite v moji besedi‘

»Če vi ostanete v besedi moji, bodete zares učenci moji.« (JANEZ 8:31)

1. a) Kaj je Jezus pustil za sabo, ko se je vrnil v nebesa? b) Katera vprašanja bomo pretehtali?

JEZUS KRISTUS, Ustanovitelj krščanstva, ob svoji vrnitvi v nebesa ni zapustil nobenih knjig, ki bi jih napisal, spomenikov, ki bi jih postavil, ali pa bogastva, ki bi ga nakopičil. Vendar pa je pustil za sabo učence in določne zahteve za tiste, ki bi to radi postali. Iz Janezovega evangelija pravzaprav izvemo, da je Jezus omenil tri pomembne zahteve, ki jih mora izpolnjevati vsakdo, kdor želi biti njegov sledilec. Katere so te zahteve? Kako jih lahko izpolnimo? In kako lahko ugotovimo, ali smo osebno usposobljeni za Kristusove učence? *

2. Katera pomembna zahteva za učence je zapisana v Janezovem evangeliju?

² Jezus je kakih šest mesecev pred svojo smrtjo odšel v Jeruzalem in oznanjeval množicam, ki so se tam zbrale na sedemdnevnem šotorskem prazniku. Tako so na polovici praznika ‚mnogi izmed ljudstva sprejeli vero vanj‘. Jezus je še naprej oznanjal in zadnji dan praznika jih je zopet »mnogo sprejelo vero vanj«. (Janez 7:10, 14, 31, 37; 8:30) Takrat se je Jezus usmeril na nove vernike in povedal, katero pomembno zahtevo morajo izpolnjevati tisti, ki želijo postati njegovi učenci. Te njegove besede je zapisal apostol Janez: »Če vi ostanete v besedi moji, bodete zares učenci moji.« (Janez 8:31, poudarili mi.)

3. Katero lastnost človek potrebuje, da bi ‚ostal v [Jezusovi] besedi‘?

³ Jezus s tem ni namigoval, da novim vernikom primanjkuje vere. Nasprotno, poudaril je, da imajo možnost postati njegovi pravi učenci – če ostanejo v njegovi besedi, če namreč zdržijo. Sprejeli so njegovo besedo, zdaj pa so morali v njej vztrajati. (Janez 4:34; Hebrejcem 3:14) Pravzaprav je Jezus na zdržljivost gledal kot na nekaj tako pomembnega za svoje sledilce, da je v zadnjem pogovoru z apostoli, zapisanem v Janezovem evangeliju, enemu izmed njih dvakrat izrekel spodbudo: »Hôdi za menoj!« (Janez 21:19, 22, SSP) Mnogi zgodnji kristjani so delali prav to. (2. Janezov 4) Kaj jim je pomagalo, da so zdržali?

4. Kaj je zgodnjim kristjanom omogočilo, da so zdržali?

⁴ Apostol Janez, ki je bil zvest Kristusov učenec približno sedem desetletij, je opozoril na pomemben dejavnik. Zveste kristjane je takole pohvalil: »Krepki [ste], in beseda Božja ostaja v vas, in premagali ste Hudobnega.« Ti Kristusovi učenci so zdržali oziroma ostali v Božji besedi, ker je Božja beseda ostala v njih. Zelo so jo cenili. (1. Janezov 2:14, 24) Podobno moramo danes, da bi ‚vztrajali do konca‘, poskrbeti, da Božja beseda ostane v nas. (Matevž 24:13, SSP) Kako lahko to storimo? Na to nam odgovarja Jezusova ponazoritev.

‚Slišati besedo‘

5. a) Katere različne vrste tal je omenil Jezus v eni od svojih ponazoritev? b) Kaj v Jezusovi ponazoritvi predstavljajo seme in tla?

⁵ Jezus je povedal ponazoritev o sejalcu semena, zapisana pa je v Matevževem, Markovem in Lukeževem evangeliju. (Matevž 13:1–9, 18–23; Marko 4:1–9, 14–20; Lukež  8:4–8, 11–15) Med branjem teh pripovedi boste opazili, da je glavna značilnost ponazoritve ta, da seme iste vrste pade na različna tla in tako različno uspeva. Zemlja je v prvi vrsti tal zbita, v drugi plitva, v tretji preraščena s trnjem. V četrti pa je, z razliko od prvih treh, ‚dobra zemlja‘. Kot je pojasnil sam Jezus, je seme kraljestveno sporočilo iz Božje Besede, zemlja pa predstavlja ljudi z različnim stanjem srca. Čeprav so ljudem, ki so predstavljeni z različnimi vrstami tal, nekatere stvari skupne, pa imajo tisti, ki so ponazorjeni z dobro zemljo, značilnost, s katero se ločujejo od drugih.

6. a) V čem se četrta vrsta tal v Jezusovi ponazoritvi razlikuje od drugih treh vrst tal in kaj to pomeni? b) Kaj je pomembno, da bi kot Kristusovi učenci zdržali?

⁶ Pripoved v Lukeževem evangeliju 8:12–15 pokaže, da ljudje v vseh štirih primerih ‚slišijo besedo‘. Toda tisti z ‚dobrim in blagim srcem‘ gredo dlje od tega, da ‚besedo slišijo‘. Besedo ‚hranijo in prinašajo sad v potrpljenju [z zdržljivostjo, NW]‘. Ker je dobra zemlja mehka in globoka, semenu omogoča, da požene korenine. Seme zato vzklije in obrodi sad. (Lukež 8:8) Podobno tisti z dobrim srcem razumejo Božjo besedo, jo cenijo in so z njo prežeti. (Rimljanom 10:10; 2. Timoteju 2:7) Božja beseda ostaja v njih. Zato z zdržljivostjo prinašajo sad. Da bi torej kot Kristusovi učenci zdržali, je pomembno, da Božjo Besedo močno, iz srca cenimo. (1. Timoteju 4:15, SSP) Kako pa lahko takšno iskreno cenjenje do Božje Besede razvijemo?

Stanje srca in poglobljeno premišljevanje

7. Kaj je tesno povezano z dobrim srcem?

⁷ Bodite pozorni, s čim Biblija znova in znova povezuje dobro srce. »Pravičnega srce premišlja, kaj naj govori.« (Pregovori 15:28, poudarili mi.) »Prijetne naj bodo ust mojih besede in srca mojega premišljevanje pred teboj, o GOSPOD.« (Psalm 19:14, poudarili mi.) »Srca mojega premišljevanje bo razumnost.« (Psalm 49:3, poudarili mi.)

8. a) Česa bi se morali pri branju Biblije ogibati, kaj pa naj bi delali? b) Kako nam koristi, če o Božji Besedi ob molitvi poglobljeno premišljujemo? (Omeni misli iz okvirja »Utrjeni v resnici«.)

⁸ Tudi mi moramo podobno kot ti biblijski pisci s cenjenjem in ob molitvi poglobljeno premišljevati o Božji Besedi in Njegovih delih. Ko beremo Biblijo ali na njej temelječe publikacije, ne bi smeli biti podobni vihravim turistom, ki hitijo od ene turistične točke do druge in veliko fotografirajo, vidijo pa zelo malo. Namesto tega si želimo takrat, ko preučujemo Biblijo, vzeti čas in tako rekoč uživati ob prizoru. * Kadar v miru premišljujemo o tem, kar smo prebrali, Božja beseda vpliva na naše srce. Dotakne se naših čustev in oblikuje naše  mišljenje. Spodbudi nas tudi, da Bogu v molitvi odkrijemo svoje zaupne misli. To nas z Jehovom še močneje poveže in naša ljubezen do Boga nas spodbudi, da še naprej posnemamo Jezusa celo v težavnih okoliščinah. (Matevž 10:22, SSP) Brez dvoma je poglobljeno premišljevanje o tem, kar Bog sporoča, bistveno, če hočemo ostati zvesti do konca. (Lukež 21:19, SSP)

9. Kako lahko poskrbimo, da naše srce ostane dovzetno za Božjo besedo?

⁹ Iz Jezusove ponazoritve tudi vidimo, da ima seme, Božja beseda, pri rasti ovire. Da bi torej ostali zvesti učenci, bi morali 1. prepoznati ovire, ki jih v ponazoritvi predstavljajo neugodne vrste tal, in 2. ustrezno ukrepati, da bi jih odpravili ali se jim ognili. Tako bomo poskrbeli, da bo naše srce ostalo dovzetno za kraljestveno seme in še naprej prinašalo sad.

»Poleg ceste« – prezaposlenost

10. Opišite prvo vrsto tal v Jezusovi ponazoritvi in pojasnite njen pomen.

¹⁰ Prva vrsta tal, na katero pade seme, je »poleg ceste«, kjer seme »pogazijo«. (Lukež 8:5) Zemlja poleg ceste, ki vodi skozi žitno polje, je zato, ker ljudje po njej neprestano hodijo, steptana. (Marko 2:23) Podobno tisti, ki dopustijo, da jim različne svetne dejavnosti neprimerno jemljejo čas in energijo, morda ugotovijo, da so prezaposleni, da bi razvili kakršno koli iskreno cenjenje do Božje besede. Besedo sicer slišijo, vendar o njej ne premišljujejo poglobljeno. Njihovo srce zato ostaja nedovzetno. Še preden jo vzljubijo,  »pride hudič in vzame besedo iz njih srca, da ne bi verovali in se zveličali«. (Lukež 8:12) Ali se lahko to prepreči?

11. Kaj lahko naredimo, da stanje našega srca ne bi postalo podobno zbiti zemlji?

¹¹ Za to, da srce ne bi postalo kakor nerodovitna zemlja poleg ceste, lahko naredimo marsikaj. Steptana in zbita zemlja lahko postane mehka in rodovitna, če jo preorjemo in promet čeznjo preusmerimo drugam. Podobno lahko s tem, da si vzamemo čas za preučevanje in poglobljeno premišljevanje o Božji Besedi, dosežemo, da srce postane kakor dobra, rodovitna zemlja. Pomembno je, da se ne prezaposlimo z vsakdanjimi rečmi življenja. (Lukež 12:13–15) Namesto tega poskrbite, da boste imeli čas za premišljevanje o tem, kar je v življenju »pomembnejše« (NW). (Filipljanom 1:9–11)

»Na skalo« – boječnost

12. Kaj je pravi razlog, zaradi katerega mlada rastlina v drugi vrsti tal iz Jezusove ponazoritve uvene?

¹² Seme, ki pade na drugo vrsto tal, ne ostane le na površju, kakor v prvem primeru. Požene korenine in vzklije. Ko pa posije sonce, vroči sončni žarki mlado rastlino ožgejo in ta uvene. Toda bodite pozorni na naslednjo pomembno podrobnost. Pravi razlog, zaradi katerega rastlinica uvene, ni vročina. Konec koncev je rastlina, ki zraste na dobri zemlji, prav tako izpostavljena soncu, pa ne uvene, pravzaprav bujno raste. Zakaj ta razlika? Jezus pojasni, da rastlinica uvene, »ker nima globoke zemlje« in »nima vlage«. (Matevž 13:5, 6; Lukež 8:6) Zaradi ‚skale‘, ki leži tik pod vrhnjo plastjo zemlje, seme ne more s koreninami prodreti dovolj globoko, da bi našlo vlažnost in stabilnost. Mlada rastlina uvene, ker je zemlja plitva.

13. Kakšni posamezniki so podobni plitvim tlom in kateri je globlji razlog njihovega odziva?

¹³ Ta del ponazoritve se nanaša na posameznike, ki ‚besedo z veseljem sprejmejo‘ in Jezusa »nekaj časa« goreče posnemajo. (Lukež 8:13) Ko pa so izpostavljeni pripekajočemu soncu ‚stiske ali preganjanja‘, se tako zbojijo, da izgubijo veselje in moč ter nehajo slediti Kristusu. (Matevž 13:21) Toda globlji razlog njihovega strahu ni nasprotovanje. Navsezadnje milijone Kristusovih učencev različno preganjajo, a kljub temu ostajajo zvesti. (2. Korinčanom 2:4; 7:5) Pravi razlog za to, da nekatere zajame strah in odpadejo, je ta, da jim skali podobno srce ne dopušča, da bi dovolj poglobljeno premišljevali o pozitivnih in duhovnih rečeh. Zato Jehova in njegovo besedo prepovršno in premalo cenijo, da bi se lahko postavili po robu nasprotovanju. Kako se da to preprečiti?

14. Kaj bi moral posameznik narediti, da njegovo srce ne bi postalo podobno plitvim tlom?

¹⁴ Posameznik mora paziti, da se v njegovo srce ne nastanijo skalam podobne ovire, kot na primer globoko usidrana zagrenjenost, prikrita sebičnost ali temu podobna težka, toda skrita čustva. Če pa je takšna ovira že prisotna, jo lahko moč Božje besede zlomi. (Jeremija 23:29; Efežanom 4:22; Hebrejcem 4:12) Nadalje bo posamezniku poglobljeno premišljevanje ob molitvi pomagalo ‚besedo vsaditi‘ globoko v srce. (Jakob 1:21) To mu bo dalo moč, da se bo lahko spoprijel z malodušjem, in pogum, da bo ostal zvest kljub preizkušnjam.

 »Sredi trnja« – razdvojenost

15. a) Zakaj si tretja vrsta tal, ki jo je omenil Jezus, še posebej zasluži našo pozornost? b) Kaj se nazadnje zgodi pri tretji vrsti tal in zakaj?

¹⁵ Tretja vrsta tal, ki je preraščena s trnjem, si še posebej zasluži našo pozornost, ker je v nekaterih pogledih podobna dobri zemlji. Seme lahko v takšnih tleh podobno kot v dobri zemlji požene korenine in vzklije. Rastlina na začetku v obeh vrstah tal raste enako. Toda sčasoma nastanejo okoliščine, ki rastlino navsezadnje zadušijo. Z razliko od dobre zemlje prične ta tla prekrivati trnje. Ko se mlada rastlina dviga iz zemlje, se mora spoprijemati s ‚trnjem, ki raste z njo vred‘. Nekaj časa se oba bojujeta za hrano, svetlobo in prostor, toda na koncu trnje rastlino prekrije in jo »uduši«. (Lukež 8:7)

16. a) Kateri posamezniki so podobni tlom, preraščenim s trnjem? b) Kaj glede na tri evangelijske pripovedi predstavlja trnje? (Glej podčrtno opombo.)

¹⁶ Kateri posamezniki so podobni tlom, preraščenim s trnjem? Jezus pojasnjuje: »To so ti, ki slišijo, ali ker hodijo za skrbmi in bogastvom in slastmi življenja, se s tem zaduše in ne obrode dozorelega sadu.« (Lukež 8:14) Podobno kot sejalčevo seme in trnje rasteta v zemlji sočasno, tako skušajo tudi nekateri posamezniki hkrati narediti prostor Božji besedi in ‚slastem življenja‘. Resnica Božje besede je sicer posejana v njihovem srcu, vendar se mora ta kosati z drugimi prizadevanji, ki jim odvračajo pozornost. Njihovo figurativno srce je razdeljeno. (Lukež 9:57–62) Zato si ne vzamejo dovolj časa, da bi ob molitvi poglobljeno premišljevali o Božji besedi. Božje besede ne vsrkajo povsem in tako jim primanjkuje iskrenega cenjenja, ki ga potrebujejo, da bi zdržali. Neduhovna prizadevanja postopoma prerasejo njihove duhovne interese do točke, da jih »[popolnoma, NW] zaduše«. * Kako žalosten konec za tiste, ki Jehova ne ljubijo iz vsega srca! (Matevž 6:24; 22:37)

17. Kakšne odločitve moramo v življenju sprejeti, da nas figurativno trnje iz Jezusove ponazoritve ne bi zadušilo?

¹⁷ Če bomo duhovne reči postavili pred gmotne, nas problemi in užitki tega sveta ne bodo zadušili. (Matevž 6:31–33; Lukež 21:34–36) Nikoli ne bi smeli zanemarjati branja Biblije in razmišljanja o prebranem. Če si bomo poenostavili življenje, kolikor se pač da, bomo našli več časa za to, da bomo zbrano in ob molitvi poglobljeno premišljevali. (1. Timoteju 6:6–8) Božji služabniki, ki so to naredili (ki so tako rekoč iz zemlje izruvali trnje, da bi rastlini, ki rojeva sadove, priskrbeli več hrane, svetlobe in prostora), okušajo Jehovov blagoslov. Šestindvajsetletna Sandra pravi: »Ko poglobljeno premišljujem o blagoslovih, ki jih prinaša resnica, se zavem, da svet ne more ponuditi ničesar,  kar bi se lahko primerjalo z njo!« (Psalm 84:11)

18. Kako lahko ostanemo v Božji besedi in kot kristjani zdržimo?

¹⁸ Jasno je torej, da bomo mi vsi, mlajši in starejši, ostali v Božji besedi in zdržali kot Kristusovi učenci, vse dokler bo Božja beseda ostala v nas. Zato pazimo, da zemlja našega figurativnega srca ne bo nikoli postala zbita, plitva ali poraščena, temveč da bo vedno mehka in globoka. Le tako bomo lahko Božjo besedo povsem vsrkali in ‚z zdržljivostjo obrodili sad‘. (Lukež 8:15, NW)

[Podčrtne opombe]

Kako boste odgovorili?

• Zakaj moramo ‚ostati v Jezusovi besedi‘?

• Kako lahko Božji besedi omogočimo, da ostane v našem srcu?

• Kakšne ljudi predstavljajo štiri vrste tal, ki jih je omenil Jezus?

• Kako lahko najdete čas za razmišljanje o Božji besedi?

[Preučevalna vprašanja]

[Okvir/slika na strani 10]

‚UTRJENI V RESNICI‘

MNOGO dolgoletnih Kristusovih učencev leto za letom dokazuje, da so ‚utrjeni v resnici‘. (2. Petrov 1:12) Kaj jim pomaga, da vztrajajo? Premislite o nekaterih njihovih izjavah.

»Vsak dan sklenem z branjem odlomka iz Biblije in molitvijo. Nato pa razmišljam o tem, kar sem prebrala.« (Jean, krščena 1939.)

»Ko poglobljeno premišljujem o tem, kako nas ima Jehova, ki je tako vzvišen, močno rad, me navda z občutkom varnosti in mi vlije moč, da ostajam zvesta.« (Patricia, krščena 1946.)

»To, da ohranjam dobre navade preučevanja Biblije in da sem zaposlena z ‚Božjimi globočinami‘, mi pomaga vztrajati.« (1. Korinčanom 2:10; Anna, krščena 1939.)

»Biblijo in našo biblijsko literaturo berem z namenom, da si preiščem srce in vzgibe.« (Zelda, krščena 1943.)

»Najlepše mi je, ko lahko grem na sprehod in se v molitvi pogovarjam z Jehovom ter mu povem, kako se zares počutim.« (Ralph, krščen 1947.)

»Dan pričnem s pregledovanjem dnevnega stavka in branjem odlomka iz Biblije. Tako imam nekaj svežega, o čemer lahko čez dan premišljujem.« (Marie, krščena 1935.)

»Zame je to, da od vrstice do vrstice pregledujem kakšno biblijsko knjigo, prava poživitev.« (Daniel, krščen 1946.)

Kdaj pa si vi vzamete čas, da bi ob molitvi poglobljeno premišljevali o Božji besedi? (Daniel 6:10b; Marko 1:35; Dejanja 10:9)

[Slika na strani 13]

Z dajanjem prednosti duhovnim rečem lahko ‚z zdržljivostjo obrodimo sad‘