Kaj Gospodova večerja pomeni vam?
Kaj Gospodova večerja pomeni vam?
»Kdor jé ta kruh in pije kelih Gospodov nevredno, kriv bo telesa in krvi Gospodove.« (1. KORINČANOM 11:27)
1. Kateri najpomembnejši dogodek je načrtovan v letu 2003 in kje so njegovi začetki?
NAJPOMEMBNEJŠI dogodek, načrtovan za leto 2003, bo 16. aprila po sončnem zahodu. Jehovove priče se bodo tega dne zbrali, da bi obhajali slovesnost v spomin na smrt Jezusa Kristusa. Kot je bilo pojasnjeno v prejšnjem članku, je Jezus ta praznik, imenovan tudi Gospodova večerja, vpeljal 14. nisana 33 n. š. po praznovanju pashe z apostoli. Simbola spominske slovesnosti, nekvašen kruh in rdeče vino, predstavljata Kristusovo brezgrešno telo in njegovo prelito kri – edino žrtev, ki lahko človeštvo odkupi od podedovanega greha in smrti. (Rimljanom 5:12; 6:23)
2. Kakšno svarilo je zapisano v Prvem listu Korinčanom 11:27?
2 Tisti, ki zaužijejo simbola spominske slovesnosti, bi to morali storiti spoštljivo. Apostol Pavel je to razjasnil, ko je pisal kristjanom v staroveškem Korintu, kjer Gospodove večerje niso pravilno obhajali. (1. Korinčanom 11:20–22) Zapisal je: »Kdor jé ta kruh in pije kelih Gospodov nevredno, kriv bo telesa in krvi Gospodove.« (1. Korinčanom 11:27) Kaj pomenijo te besede?
Nekateri so jo obhajali nevredno
3. Kako so se mnogi korintski kristjani vedli na praznovanju Gospodove večerje?
3 Mnogo korintskih kristjanov je simbola spominske slovesnosti jemalo nevredno. Med njimi so bili razdori, in nekateri so si nekaj časa celo prinašali večerjo ter jo pred ali med shodom jedli. Pogosto so se prenajedli in prenapili. Niso bili ne umsko ne duhovno budni. Zato so bili ‚krivi telesa in krvi Gospodove‘. Tisti pa, ki so bili brez večerje, so postali lačni in pozornost jim je popustila. Da, mnogi so se slovesnosti udeleževali nespoštljivo in se niso popolnoma zavedali pomembnosti dogodka. Nič čudnega, da so si nakopali sodbo! (1. Korinčanom 11:27–34)
4., 5. Zakaj je za tiste, ki običajno zaužijejo simbola spominske slovesnosti, pomembno, da se temeljito preiščejo?
4 Vsako leto, ko se bliža spominska slovesnost, je zelo pomembno, da se tisti, ki običajno zaužijejo simbola, temeljito preiščejo. Da bi pri tem občestvenem obedu primerno sodelovali, morajo biti duhovno zdravi. Kdor ne bi spoštoval Jezusove žrtve, jo celo preziral, bi bil v nevarnosti, da se ga ‚iztrebi iz Božjega ljudstva‘, podobno kot se je Izraelca, ki se je nečist udeležil občestvenega obeda. (3. Mojzesova 7:20; Hebrejcem 10:28–31)
5 Pavel je spominsko slovesnost primerjal z občestvenim obedom v starem Izraelu. Govoril je o teh, ki skupaj zaužijejo simbole v Kristusu, in nato dejal: »Ne morete piti keliha Gospodovega [Jehovovega, NW] in keliha zlih duhov, ne morete biti deležni mize Gospodove [Jehovove, NW] in mize zlih duhov.« (1. Korinčanom 10:16–21) Če se kdo, ki običajno jemlje simbola spominske slovesnosti, hudo pregreši, bi moral to priznati Jehovu in tudi poiskati duhovno pomoč starešin v občini. (Pregovori 28:13; Jakob 5:13–16) Če se resnično kesa in rodi sadove, primerne izpokorjenju, simbolov ne bo jemal nevredno. (Lukež 3:8)
Navzoči kot spoštljivi opazovalci
6. Komu je Bog namenil prednost uživanja simbolov Gospodove večerje?
6 Ali naj bi tisti, ki danes delajo dobro ostanku 144.000 Kristusovih bratov, zaužili simbola Gospodove večerje? (Matevž 25:31–40; Razodetje 14:1) Ne. Bog je to prednost namenil samo posameznikom, ki jih je pomazilil s svetim duhom, da bodo ‚Kristusovi sodediči‘. (Rimljanom 8:14–18; 1. Janezov 2:20) Kakšno vlogo imajo potemtakem tisti, ki upajo na večno življenje v svetovnem raju pod kraljestveno vlado? (Lukež 23:43, NW; Razodetje 21:3, 4) Ker niso Jezusovi sodediči z nebeškim upanjem, so na spominski slovesnosti navzoči kot spoštljivi opazovalci. (Rimljanom 6:3–5)
7. Zaradi česa so kristjani v prvem stoletju vedeli, da naj bi zaužili simbola spominske slovesnosti?
7 Pravi kristjani v prvem stoletju so bili maziljeni s svetim duhom. Mnogi med njimi so lahko uporabljali enega ali več čudežnih darov duha, kot je denimo govorjenje jezikov. Takšnim posameznikom torej ni bilo težko ugotoviti, da so z duhom maziljeni in da naj bi zato zaužili simbola spominske slovesnosti. V našem času pa se to lahko ugotovi na temelju navdihnjenih besed, kot so te: »Katerekoli vodi Duh Božji, ti so sinovi Božji. Niste namreč prejeli duha sužnosti zopet v bojazen, ampak prejeli ste Duha sinovstva, ki v njem kličemo: Aba, Oče!« (Rimljanom 8:14, 15)
8. Koga predstavljata ‚pšenica‘ in ‚ljuljka‘, omenjeni v 13. poglavju Matevževega evangelija?
8 Pravi maziljenci so skozi stoletja rasli kot ‚pšenica‘ sredi njive »ljuljke« oziroma lažnih kristjanov. (Matevž 13:24–30, 36–43) Od 1870-ih je ‚pšenica‘ postajala vse očitnejša in maziljenim krščanskim nadzornikom je bilo nekaj let kasneje rečeno: »Starešine [. . .] bi morali tem, ki se zbirajo [za spominsko slovesnost], postaviti naslednja pogoja: 1. vero v [Kristusovo] kri in 2. predanost Gospodu in njegovi službi, celo do smrti. K obhajanju Gospodove smrti bi torej morali povabiti vse, ki so tako naravnani in predani.« (Studies in the Scriptures, VI. zvezek, The New Creation, 473. stran) *
Iskanje »drugih ovac«
9. Kako je bila leta 1935 razjasnjena identiteta ‚velike množice‘ in kako je to vplivalo na nekatere, ki so prej jemali simbola spominske slovesnosti?
9 Jehovova organizacija je sčasoma pričela usmerjati pozornost še na druge poleg Kristusovih maziljenih sledilcev. Do pomembnega razvoja dogodkov je prišlo sredi 1930-ih let. Božje ljudstvo je pred tem na ‚veliko množico‘ iz Razodetja 7:9 gledalo kot na drugotni duhovni razred, ki naj bi se v nebesih pridružil 144.000 obujenim maziljencem, in sicer kot družice oziroma spremljevalke Kristusove neveste. (Psalm 45:14, 15; Razodetje 7:4; 21:2, 9) Toda 31. maja 1935 je bilo v govoru na zborovanju Jehovovih prič v Washingtonu (DC) v ZDA pojasnjeno iz Svetega pisma, da se z izrazom »velika množica« misli na ‚druge ovce‘, ki živijo v času konca. (Janez 10:16) Po tem zborovanju so nekateri, ki so prej uživali simbola spominske slovesnosti, ta nehali jemati, ker so spoznali, da je njihovo upanje zemeljsko, in ne nebeško.
10. Kako bi opisali upanje in odgovornosti današnjih ‚drugih ovc‘?
10 Še posebej od leta 1935 se išče tiste, ki postanejo ‚druge ovce‘, ki namreč verujejo v odkupnino, se posvetijo Bogu in podpirajo maziljeno ‚malo čredo‘ pri oznanjevanju Kraljestva. (Lukež 12:32) Te druge ovce upajo, da bodo večno živele na zemlji, toda v vseh drugih pogledih so podobne današnjemu preostanku kraljestvenih dedičev. Podobno kot tujci v starem Izraelu, ki so častili Jehova in se podredili Postavi, današnje druge ovce sprejemajo krščanske odgovornosti, kot je na primer ta, da skupaj s člani duhovnega Izraela oznanjujejo dobro novico. (Galatom 6:16) Toda kot ni mogel noben tujec postati Izraelov kralj ali duhovnik, tako tudi druge ovce ne morejo vladati v nebeškem Kraljestvu ali služiti kot duhovniki. (5. Mojzesova 17:15)
11. Zakaj je lahko datum posameznikovega krsta povezan z njegovim upanjem?
11 Do 1930-ih let je torej postopoma postajalo jasno, da je nebeški razred večinoma izbran. Sedaj pa se že desetletja išče druge ovce, ki imajo zemeljsko upanje. Če se kak maziljenec izkaže nezvest, bo najverjetneje kdo, ki že dolgo zvesto služi Bogu kot druga ovca, poklican, da zapolni nastalo vrzel pri 144.000-ih.
Zakaj zmotne domneve
12. V kakšnih okoliščinah bi moral kristjan nehati jemati simbola spominske slovesnosti in zakaj?
12 Maziljeni kristjani so povsem prepričani, da imajo nebeški klic. Kaj pa, če simbola spominske slovesnosti jemljejo nekateri, ki nimajo tega klica? Ko se enkrat zavejo, da niso nikoli imeli nebeškega upanja, jih bo vest gotovo navedla k temu, da simbola nehajo jemati. Bog se ne bi z naklonjenostjo ozrl na nobenega, ki bi govoril, da je poklican za nebeškega kralja in duhovnika, a bi hkrati vedel, da v resnici nima takšnega klica. (Rimljanom 9:16; Razodetje 20:6) Jehova je usmrtil levita Koraha, ker se je ta predrzno skušal polastiti aronskega duhovništva. (2. Mojzesova 28:1; 4. Mojzesova 16:4–11, 31–35) Če kateri kristjan ali kristjanka spozna, da zmotno jemlje simbola spominske slovesnosti, bi jih moral/-a nehati uživati in ponižno prositi Jehova za odpuščanje. (Psalm 19:14, Ekumenska izdaja [19:13, AC])
13., 14. Zakaj morda nekateri napačno domnevajo, da imajo nebeški klic?
13 Zakaj nekateri morda zmotno domnevajo, da imajo nebeški klic? Mogoče so zaradi smrti zakonca ali kakšne druge tragedije izgubili veselje do življenja na zemlji. Morda pa želijo imeti isto upanje kot kak njihov dobri prijatelj, ki trdi, da je maziljen kristjan. Bog seveda ni nikogar določil, da bi zbiral druge ljudi za to prednost. Kraljestvenih dedičev tudi ne mazili tako, da bi ti slišali glasove, ki bi potrdili, da so izbrani.
14 Nekatere lahko k mišljenju, da imajo nebeški klic, navede lažna verska zamisel, da gredo vsi dobri ljudje v nebesa. Zato moramo paziti, da ne bi na nas vplivali pretekli napačni pogledi ali drugi dejavniki. Nekateri bi se denimo lahko vprašali: ‚Ali jemljem zdravila, ki vplivajo na moja čustva? Ali so moja čustva tako močna, da bi me lahko zavedla?‘
15., 16. Zakaj morda nekateri napačno sklenejo, da so maziljeni?
15 Zopet drugi bi se lahko vprašali: ‚Ali želim biti pomemben? Ali stremim za tem, da bi vladal zdaj ali kot bodoči Kristusov sodedič?‘ Kraljestveni dediči, ki so bili poklicani v prvem stoletju, niso vsi imeli odgovornih položajev v občini. In posamezniki z nebeškim klicem ne iščejo slave oziroma se ne ponašajo s tem, da so maziljeni. So ponižni, kot se to pričakuje od tistih, ki imajo ‚Kristusov um‘. (1. Korinčanom 2:16)
16 Nekateri morda sklenejo, da imajo nebeški klic zato, ker so si pridobili precejšnje biblijsko znanje. Toda duhovno maziljenje ne prinese s sabo posebnega razumevanja, saj je Pavel denimo moral nekatere maziljence poučevati in opominjati. (1. Korinčanom 3:1–3; Hebrejcem 5:11–14) Jehova je poskrbel za pripravo, po kateri razdeljuje duhovno hrano vsemu svojemu ljudstvu. (Matevž 24:45–47, NW) Zato nihče od maziljenih kristjanov ne bi smel misliti, da ima kot maziljenec več modrosti od tistih z zemeljskim upanjem. To, da je kdo maziljen z duhom, se ne kaže v tem, da je spreten v odgovarjanju na svetopisemska vprašanja, oznanjevanju ali ima dobre biblijske govore. Tudi kristjani z zemeljskim upanjem so za to dobro usposobljeni.
17. Od česa in od koga je odvisno duhovno maziljenje?
17 Če kak sovernik sprašuje glede nebeškega klica, se lahko o tem z njim pogovori starešina ali neki drug zrel kristjan. Toda nihče ne more v tem odločati za drugega. Človeku, ki ima zares ta klic, ni treba vpraševati drugih, ali ima tako upanje. Maziljenci so »prerojeni ne iz minljivega semena, ampak neminljivega, po besedi Božji, ki živi in večno ostane«. (1. Petrov 1:23) Bog s svojim duhom in Besedo vsadi ‚seme‘, ki posameznika prerodi v »novo stvarjenje« z nebeškim upanjem. (2. Korinčanom 5:17) In navsezadnje je Jehova ta, ki izbira. Maziljenje »ni odvisno od tistega, ki hoče, niti od tistega, ki teče, ampak od Boga«. (Rimljanom 9:16, SSP) Kako je torej človek lahko prepričan, da ima nebeški klic?
Zakaj so prepričani
18. Kako Božji duh pričuje skupaj z duhom maziljencev?
18 Pričevanje Božjega duha je maziljenim kristjanom zagotovilo, da imajo nebeško upanje. »Prejeli ste Duha sinovstva,« je pisal Pavel, »ki v njem kličemo: Aba, Oče! Ta Duh sam izpričuje z našim duhom vred, da smo otroci Božji. Če smo pa otroci, smo tudi dediči, in sicer dediči Božji in sodediči Kristusovi, ako ž njim trpimo, da se tudi ž njim oslavimo.« (Rimljanom 8:15–17) Pod vplivom svetega duha maziljence njihov lastni duh, njihovo celotno razmišljanje, navaja k temu, da naobrnejo nase, kar v Svetem pismu piše glede Jehovovih duhovnih otrok. (1. Janezov 3:2) Božji duh jim daje čutiti, da so Njegovi sinovi, in v njih vzbuja edinstveno upanje. (Galatom 4:6, 7) Da, večno živeti na zemlji kot popolni ljudje, obkroženi z družinskimi člani in prijatelji, bi bilo čudovito, toda to ni upanje, ki jim ga je dal Bog. Po svojem duhu je v njih ustvaril tako močno upanje na nebeško življenje, da so pripravljeni žrtvovati vse zemeljske vezi in pričakovanja. (2. Korinčanom 5:1–5, 8; 2. Petrov 1:13, 14)
19. Kakšno vlogo ima nova zaveza v življenju maziljenega kristjana?
19 Maziljeni kristjani so prepričani o svojem nebeškem upanju, da so namreč sprejeti v novo zavezo. Jezus je to zavezo omenil, ko je vpeljal spominsko slovesnost in rekel: »Ta kelih je nova zaveza v moji krvi, ki se za vas preliva.« (Lukež 22:20) Udeleženci v tej novi zavezi so Bog in maziljenci. (Jeremija 31:31–34; Hebrejcem 12:22–24) Jezus je posrednik. Ker je nova zaveza pričela delovati s Kristusovo prelito krvjo, se je ljudstvo za Jehovovo ime zbiralo ne le iz Judov, temveč tudi iz drugih narodov, in izbrani so postali del Abrahamovega ‚semena‘. (Galatom 3:26–29; Dejanja 15:14) Ta ‚večna zaveza‘ vsem duhovnim Izraelcem omogoča vstajenje v nesmrtno življenje v nebesih. (Hebrejcem 13:20)
20. V kakšni zavezi so maziljenci s Kristusom?
20 Maziljenci glede svojega upanja ne dvomijo. Z njimi je sklenjena še dodatna zaveza, kraljestvena zaveza. Jezus je o tem, da bodo skupaj z njim, rekel: »Vi ste, ki ste vztrajali z menoj v izkušnjavah mojih. In jaz vam volim kraljestvo, kakor ga je meni Oče moj volil.« (Lukež 22:28–30) Ta zaveza med Kristusom in njegovimi sokralji bo veljala večno. (Razodetje 22:5)
Obdobje spominske slovesnosti – blagoslovljen čas
21. Kako nam lahko obdobje spominske slovesnosti karseda koristi?
21 V času okrog spominske slovesnosti smo deležni mnogo blagoslovov. Koristi nam lahko branje Biblije, ki je na razporedu za ta čas. To je tudi posebej ustrezen čas za molitev, poglobljeno premišljevanje o Jezusovem zemeljskem življenju in smrti ter za sodelovanje v oznanjevanju Kraljestva. (Psalm 77:12; Filipljanom 4:6, 7) Sama slovesnost nas spomni na ljubezen, ki sta jo Bog in Kristus pokazala z odkupno žrtvijo. (Matevž 20:28; Janez 3:16) Ta priprava nam vliva upanje in tolažbo ter bi nas morala okrepiti v odločitvi, da živimo tako, kot je živel Kristus. (2. Mojzesova 34:6; Hebrejcem 12:3) Spominska slovesnost bi nas morala tudi okrepiti, da živimo v skladu s svojo posvetitvijo kot Božji služabniki in da zvestovdano posnemamo njegovega ljubljenega Sina.
22. Katero je Božje največje darilo za človeštvo in kako lahko med drugim pokažete, da ga cenite?
22 Kako dobre darove nam daje Jehova! (Jakob 1:17) Imamo vodstvo njegove Besede, pomoč njegovega duha in upanje na večno življenje. Božje največje darilo je Jezusova žrtev za grehe maziljencev in za vse druge, ki verujejo. (1. Janezov 2:1, 2) Kako pomembna vam je torej Jezusova smrt? Ali boste med tistimi, ki se bodo iz hvaležnosti zanjo 16. aprila 2003 po sončnem zahodu zbrali, da bi obhajali Gospodovo večerjo?
[Podčrtna opomba]
^ odst. 8 Izdali Jehovove priče, vendar ni več v tisku.
Kako boste odgovorili?
• Kdo naj bi zaužil simbola spominske slovesnosti?
• Zakaj so ‚druge ovce‘ na Gospodovi večerji navzoče le kot spoštljivi opazovalci?
• Kako maziljeni kristjani vedo, da morajo na slovesnosti v spomin na Kristusovo smrt zaužiti kruh in vino?
• Za kaj vse je obdobje spominske slovesnosti ustrezen čas?
[Preučevalna vprašanja]
[Graf/slike na strani 18]
(Lega besedila – glej publikacijo)
Navzočih na spominski slovesnosti
V MILIJONIH
15,597.746
15
14
13,147.201
13
12
11
10
9
8
7
6
5
4,925.643
4
3
2
1
878.303
63.146
1935 1955 1975 1995 2002
[Slika na strani 18]
Ali boste letos navzoči na Gospodovi večerji?
[Slika na strani 21]
Obdobje spominske slovesnosti je ustrezen čas za povečano branje Biblije in sodelovanje v oznanjevanju Kraljestva