Otrokovega srca ne prepustite naključju!

V ROKAH spretnega lončarja se lahko ničvredna glinena gmota spremeni v privlačno posodo. Malo je rokodelcev, ki iz nekaj tako neznatnega, naredijo nekaj tako posebnega. Družba je že tisočletja odvisna od lončarjev, ki izdelujejo čaše, krožnike, lonce za kuhanje, vrče za shranjevanje in okrasne vaze.

Tudi starši prispevajo neprecenljiv delež k družbi, ko oblikujejo značaj in osebnost svojih otrok. V Bibliji je vsak izmed nas primerjan z glino, Bog pa je staršem dodelil življenjsko pomembno nalogo, naj svoje otroke oblikujejo kot ‚glino‘. (Job 33:6, NW; 1. Mojzesova 18:19) Preoblikovanje otroka v odgovornega in uravnovešenega odraslega človeka je, podobno kot izdelovanje prelepe lončenine, težavna naloga. Do takšne preobrazbe namreč ne pride kar po golem naključju.

Na delu je veliko vplivov, ki oblikujejo srce naših otrok. Žal so nekateri teh vplivov uničujoči. Zato bodo modri starši, namesto da otrokovo srce prepuščajo naključju, vzgajali otroka »primerno njegovi poti«, s trdno prepričanostjo, da ‚ne bo krenil od nje, ko se bo postaral‘. (Pregovori 22:6, NW)

Modri krščanski starši bodo morali med dolgim, razgibanim vzgojnim procesom svojemu otroku posvetiti čas, da bodo odvrnili negativne vplive, ki ogrožajo njegovo srce. Njihova ljubezen bo na veliki preizkušnji, ko bodo otroka potrpežljivo ‚poučevali in korigirali, kot se spodobi za krščansko vzgojo‘. (Efežanom 6:4, The New English Bible) Naloga staršev bo seveda veliko lažja, če bodo začeli zgodaj.

Začeti zgodaj

Lončarji radi delajo z glino, ki je za oblikovanje ustrezno voljna, a je hkrati tudi dovolj trdna, da obdrži svoj videz, ko se jo je dokončno izoblikovalo. Glino, ki jo najprej prečistijo,  najraje porabijo v šestih mesecih. Podobno je za starše najboljši čas, da pričnejo oblikovati otrokovo srce, ko je to najbolj sprejemljivo in se ga da zlahka oblikovati.

Strokovnjaki za otroke pravijo, da se otrok do osmega meseca starosti že nauči prepoznati zvoke svojega maternega jezika, splete tesno vez s starši, razvije sposobnost dojemanja in prične raziskovati svet okoli sebe. Najboljši čas, da se začne oblikovati njegovo srce, je torej takrat, ko je še majhen. Kakšne koristi bo imel vaš otrok, če bo podobno kot Timotej ‚od mladih nog znal sveta pisma‘! (2. Timoteju 3:15) *

Dojenčki že po naravi posnemajo svoje starše. Poleg tega, da oponašajo glasove, izraze in kretnje, se učijo tudi o ljubezni, prijaznosti in sočutju, ko vidijo starše, kako kažejo te lastnosti. Če želimo svojega otroka vzgajati po Jehovovih zakonih, moramo najprej dokazati, da so Božje zapovedi v našem srcu. Takšno srčno cenjenje bo starše navedlo, da se bodo z otroki redno pogovarjali o Jehovu in njegovi Besedi. »Govori o njih,« priporoča Biblija, »sedeč v svojem domu in hodeč po poti, ko ležeš in ko vstaneš.« (5. Mojzesova 6:6, 7) Francisco in Rosa pojasnjujeta, kako to delata pri svojih dveh otrocih. *

»Zraven naših vsakodnevnih pogovorov se skušava dnevno z vsakim otrokom posebej pogovarjati najmanj 15 minut. Če opaziva problem, porabiva več časa – in s problemi se zares srečujeva. Najin petletni sin nama je na primer nedavno, ko je prišel iz male šole, povedal, da ne verjame v Jehova. Izkazalo se je, da se je neki sošolec iz njega norčeval in rekel, da Bog ne obstaja.«

Ti starši so spoznali, da si morajo otroci pridobiti vero v Stvarnika. Takšno vero se lahko gradi na njihovem naravnem občudovanju Božjega stvarstva. Kako otroci uživajo ob božanju živali, nabiranju travniških cvetlic ali pa igranju na peščeni obali! Starši jim lahko pomagajo to stvarstvo povezati s Stvarnikom. (Psalm 100:3; 104:24, 25) Strahospoštovanje in cenjenje, ki si ju pridobijo do Jehovovega stvarstva, lahko v njih ostane vse življenje. (Psalm 111:2, 10) S takšnim razumevanjem si lahko otrok pridobi željo, da ugaja Bogu, in strah pred tem, da mu ne bi ugajal. To ga bo spodbudilo, da se ‚ogne hudega‘. (Pregovori 16:6)

Čeprav je veliko majhnih otrok radovednih in se hitro učijo, pa ubogljivost ne pride zlahka. (Psalm 51:5) Včasih morda vztrajajo pri svojem ali pa hočejo dobiti vse, kar si zaželijo. Da bi starši preprečili ukoreninjenje takšnega vedenja, morajo biti odločni, potrpežljivi in načelni. (Efežanom 6:4) Tako ravnata Phyllis in Paul, ki uspešno vzgajata pet otrok.

Phyllis se spominja: »Čeprav je bila osebnost vsakega otroka edinstvena, je vsak izmed njih želel ravnati po svoje. Bilo je težko, toda sčasoma so se le naučili, kaj pomeni beseda ‚ne‘.« Njen mož Paul je pripomnil: »Pogosto sva jim najine odločitve pojasnila, če so bili  dovolj stari, da so jih razumeli. Čeprav sva vedno skušala biti prijazna, sva jih učila, naj upoštevajo najino od Boga dano avtoriteto.«

Čeprav so otrokova zgodnja leta lahko težavna, pa večina staršev ugotovi, da največje težave nastopijo v otrokovih najstniških letih, ko se še nezrelo srce spoprime s številnimi novimi preizkusi.

Doseči srce najstnika

Lončar mora dokončati svoje delo, še preden se glina posuši. Da bi si pridobil dodaten čas, bo morda glini dodal vodo, da bo ta ostala vlažna in voljna. Podobno morajo starši trdo delati, da preprečijo, da srce njihovega najstnika ne otrdi. Osnovno orodje jim je seveda Biblija, s katero lahko ‚svarijo, poboljšujejo in pripravljajo svojega otroka za vsako dobro delo‘. (2. Timoteju 3:15–17, SSP)

Vendar pa najstnik morda ne bo sprejel nasveta staršev tako voljno, kot ga je v otroških letih. Mogoče bodo najstniki pričeli bolj upoštevati svoje vrstnike, zato lahko odkrita in spontana komunikacija s starši oslabi. Ko vloga staršev in otrok doseže novo stopnjo, nastopi čas za dodatno potrpežljivost in uvidevnost. Najstnik se mora sprijazniti s telesnimi in čustvenimi spremembami. Začeti se mora odločati in si postavljati cilje, ki lahko vplivajo na njegovo nadaljnje življenje. (2. Timoteju 2:22) V tem obdobju, polnem izzivov, se mora spoprijemati še z vplivom, ki lahko pogubno učinkuje na njegovo srce – pritiskom vrstnikov.

Takšen pritisk le redkokdaj nastopi ob enem samem izrazitem dogodku. Nasprotno, ponavadi se kaže v nizu slabšalnih pripomb ali pripetljajev, ki jemljejo pogum. S tem se napade šibka točka, ki je pri mnogih mladostnikih globoko usidran strah pred tem, da bi jih drugi mladi zavrnili. V boju s samozavestjo in z željo, da bi ga drugi sprejeli, lahko prične odobravati to, »kar je na svetu« in kar drugi mladi zagovarjajo. (1. Janezov 2:15–17; Rimljanom 12:2)

Da bi bile stvari še slabše, morda naravne želje nepopolnega srca le še podkrepijo besede vrstnikov. Prigovarjanja, kot so »Zabavaj se« in »Delaj, kar te je volja«, lahko zvenijo zelo privlačno. Maria se spominja svoje izkušnje: »Poslušala sem druge najstnike, ki so menili, da se imajo mladi pravico kar najbolj zabavati, ne glede na posledice. Ker sem želela početi tisto, kar so počeli moji šolski prijatelji, sem skoraj zabredla v resne težave.« Kot  starši želite svojemu najstniku pomagati, da premaga takšne pritiske. Toda kako lahko to storite?

S svojimi besedami in dejanji mu vedno znova zagotavljajte, da vam je mar zanj. Potrudite se ugotoviti, kaj čuti, in poskušajte razumeti njegove probleme, ki so najbrž veliko težavnejši od tistih, s katerimi ste se v šoli spopadali vi. Še posebej v tem času mora otrok v vas videti nekoga, komur lahko zaupa. (Pregovori 20:5) Po njegovi govorici telesa ali razpoloženju lahko razberete njegovo stisko ali zmedo. Odzovite se na njegove tihe vzklike in ‚mu potolažite srce‘. (Kološanom 2:2, SSP)

Seveda je pomembno, da odločno zagovarjate to, kar je prav. Mnogi starši so ugotovili, da se z otroki občasno bojujejo zaradi različnih želj, toda ne smejo popustiti, če je njihova odločitev upravičena. Po drugi strani pa se najprej prepričajte, da povsem razumete okoliščine, in se šele potem odločite, ali je treba ljubeče disciplinirati in kako boste to storili. (Pregovori 18:13)

Preizkušnje celo znotraj občine

Lončena posoda je morda videti dokončana, toda če se je prej ne zapeče v žgalni peči, jo bodo morda uničile prav tiste tekočine, ki naj bi bile v njej shranjene. Biblija s takšnim žganjem primerja preizkušnje in težave, saj se iz njih razbere, kakšni ljudje smo v resnici. Seveda govori predvsem o preizkušnjah vere, toda na splošno velja to za vse vrste preizkušenj. (Jakob 1:2–4) Presenetljivo je, da se lahko nekatere težke preizkušnje, s katerimi se mladi spoprijemajo, pojavijo znotraj občine.

Čeprav je vaš najstnik videti dobrega duhovnega zdravja, pa se v sebi morda bojuje z razdeljenim srcem. (1. kraljev 18:21) Megan se je na primer spoprijela s svetnimi zamislimi, ki so jih širili mladi, ki so prihajali v kraljestveno dvorano.

»Prišla sem pod vpliv skupine mladih, ki se jim je krščanstvo zdelo dolgočasno in so nanj gledali kot na oviro pri zabavi. Govorili so stvari kot: ‚Takoj ko bom dopolnil 18 let, bom zapustil resnico,‘ ali ‚Komaj čakam, da bom odšel.‘ Izogibali so se mladih, ki so rekli kar koli proti temu, in so jih nazivali s sveti.«

Potrebna sta samo eden ali dva s slabim stališčem, da spodbodeta še druge. Posamezniki v skupini ponavadi storijo to, kar stori večina. Nespametnost in predrznost lahko poteptata modrost in spodobnost. Žal v mnogih deželah mladi kristjani zaidejo v težave, ker posnemajo množico.

Seveda mladi potrebujejo določeno mero prijetne družbe. Kako lahko vi kot starši za to  poskrbite? Skrbno premislite o njihovem razvedrilu in načrtujte zanimive dejavnosti z družino ali z mešano družbo mladih in odraslih. Spoznajte otrokove prijatelje. Povabite jih na obrok ali pa z njimi preživite večer. (Rimljanom 12:13) Otroka spodbudite, naj se ukvarja s kakšno zdravo dejavnostjo, kot je igranje glasbenega inštrumenta ali učenje drugega jezika oziroma kake ročne spretnosti. V večini primerov bo to lahko delal v varnem okolju doma.

Šolanje je lahko zaščita

Najstniku je lahko šolanje v pomoč, da ohrani razvedrilo na pravem mestu. Loli, ki je že 20 let upravnica v neki veliki šoli, pravi: »Na šoli sem videla že veliko mladih Prič. Mnogi od njih so bili zaradi svojega vedenja hvalevredni, toda nekateri se sploh niso razlikovali od drugih dijakov. Dobri zgledi so zmeraj bili tisti, ki so se za učenje zanimali. Staršem bi močno priporočala, naj se dejavno zanimajo za to, kako njihovi otroci v šoli napredujejo, naj spoznajo njihove učitelje in prepričajo otroke, da je dobro spričevalo pomembno. Nekateri bodo sicer končali z odliko, toda prav vsi lahko dosežejo zadovoljujočo stopnjo in si pridobijo spoštovanje učiteljev.«

Takšno šolanje lahko najstnikom tudi pomaga, da napredujejo duhovno. Lahko se naučijo dobrih preučevalnih navad, umske discipline in občutka odgovornosti. Njihova zmožnost dobrega branja in razumevanja zamisli jih bo nedvomno spodbudila, da bodo boljši učenci in učitelji Božje Besede. (Nehemija 8:8) Šolsko delo, ki ga morajo opraviti, in duhovno preučevanje jim lahko pomagata, da sprostitev postavijo na mesto, ki ji pripada.

V čast vam in Jehovu

V stari Grčiji je veliko vaz imelo podpis tako lončarja kot tistega, ki jih je okrasil. Podobno sta v družini navadno dva, ki si delita oblikovanje otrok. Oba, oče in mati, sodelujeta pri oblikovanju otrokovega srca, in v prenesenem pomenu nosi vaš otrok oba »podpisa«. Kot uspešen lončar oziroma okraševalec ste lahko ponosni na svoje delo, ko oblikujete vrednote in lepoto mladega človeka. (Pregovori 23:24, 25)

Uspeh tega velikanskega truda bo zelo odvisen od tega, koliko ste oblikovali otrokovo srce. Upajmo, da boste lahko rekli: »V srcu njegovem je postava njegovega Boga, neomahljivi mu bodo koraki.« (Psalm 37:31) Stanje otrokovega srca je preveč pomembno, da bi ga prepustili naključju.

[Podčrtni opombi]