‚Bodite močni in pogumni!‘
‚Bodite močni in pogumni!‘
»Bodite pogumni: jaz sem svet premagal.« (JANEZ 16:33, SSP)
1. Kako so bili Izraelci spodbujeni glede na to, kar jih je čakalo v Kanaanu?
MOJZES je Izraelcem, tik preden so prečkali Jordan in vstopili v Obljubljeno deželo, rekel: »Bodite močni in srčni [pogumni, SSP], ne bojte se in ne prestrašite se vpričo njih; zakaj GOSPOD, tvoj Bog, on je, ki gre s teboj.« Nato je poklical Jozueta, ki je bil izbran, da popelje Izraelce v Kanaan, in ga osebno še enkrat spodbudil, naj bo pogumen. (5. Mojzesova 31:6, 7) Kasneje je Jozueta opogumil sam Jehova, ko mu je rekel: »Bodi močan in srčen [. . .]. Samo močan bodi in silno srčen.« (Jozue 1:6, 7, 9) Te besede so bile času primerne. Izraelci so potrebovali pogum, da bi se lahko spopadli z močnimi sovražniki, ki so jih čakali na drugi strani Jordana.
2. V kakšnih razmerah smo danes in kaj potrebujemo?
2 Danes smo pravi kristjani tik pred tem, da vstopimo v obljubljeni novi svet, in podobno kot Jozue moramo biti pogumni. (2. Petrov 3:13; Razodetje 7:14) Vendar so naše razmere drugačne od Jozuetovih. Jozue se je bojeval z mečem in sulico. Mi pa bojujemo duhovni boj in nikoli ne primemo za dobesedno orožje. (Izaija 2:2–4; Efežanom 6:11–17) Poleg tega se je Jozue moral bojevati v mnogih hudih bojih celo po tem, ko je vstopil v Obljubljeno deželo. Mi pa doživljamo najhujše boje zdaj – pred vstopom v novi svet. Preglejmo nekaj okoliščin, ki zahtevajo pogum.
Zakaj se moramo bojevati?
3. Kaj Biblija odkriva o našem glavnem nasprotniku?
3 Apostol Janez je zapisal: »Vemo, da smo iz Boga, in ves svet leži v Hudobnem.« (1. Janezov 5:19) Te besede odkrijejo glavni razlog, zakaj se morajo kristjani bojevati, da bi ohranili vero. Kadar kristjan ohrani svojo značajnost, je to do neke mere poraz za Satana Hudiča. Zato Satan kakor »rjoveč lev« hodi okrog in skuša prestrašiti in pogoltniti zveste kristjane. (1. Petrov 5:8) Zoper maziljene kristjane in njihove spremljevalce se resnično vojskuje. (Razodetje 12:17) V tem boju uporablja ljudi, ki mu vede ali nevede pomagajo doseči njegov namen. Da bi se Satanu in vsem njegovim zastopnikom postavili po robu, moramo biti pogumni.
4. Katero svarilo je izrekel Jezus, toda katero lastnost kažejo pravi kristjani?
4 Jezus je vedel, da bodo Satan in njegovi zastopniki na vso moč nasprotovali dobri novici, zato je svoje sledilce posvaril: »Izročali [vas bodo] stiski in vas morili, in sovražili vas bodo vsi narodi zaradi imena mojega.« (Matevž 24:9) Te besede so se v prvem stoletju izkazale za resnične in kot take se izkazujejo tudi danes. Preganjanje, ki ga doživljajo nekateri današnji Jehovovi pričevalci, ni pravzaprav nič manj kruto od katerega koli v zgodovini. Toda pravi kristjani ob takšnem pritisku kažejo pogum. Vedo, da »kdor se človeka boji, si stavi zanko«, in se ne želijo vanjo ujeti. (Pregovori 29:25)
5., 6. a) V katerih okoliščinah moramo biti pogumni? b) Kako se zvesti kristjani odzovejo, ko je njihov pogum preizkušen?
5 Poleg preganjanja so še drugi izzivi, ki od nas zahtevajo, da smo pogumni. Za nekatere je izziv govoriti o dobri novici neznancem. Pogum nekaterih šolarjev je preizkušan, ko se od njih zahteva, da prisežejo zvestobo državi ali zastavi oziroma da ob državni himni skupaj z drugimi stojijo. Ker je takšna prisega pravzaprav verska izjava, himna pa je dejansko velikokrat molitev za blagor naroda, so krščanski otroci povsem odločeni ravnati tako, da bi ugajali Bogu, in njihovo dobro ravnanje v tej zadevi nam ogreje srce.
6 Pogumni moramo biti tudi takrat, ko nasprotniki vplivajo na javna občila, da bi ta širila neugodna poročila o Božjih služabnikih, ali ko skušajo omejiti pravo čaščenje, tako da snujejo »hudobnost pod pretvezo postave«. (Psalm 94:20) Kako naj bi se na primer počutili, kadar časopisna, radijska ali televizijska poročila sporočajo izkrivljena dejstva ali očitne laži o Jehovovih pričah? Ali naj bi nas to šokiralo? Ne. To pričakujemo. (Psalm 109:2) Prav tako nas ne preseneti, ko nekateri verjamejo objavljenim lažem in izkrivljenim dejstvom, saj »abotni [neizkušeni, NW] vsemu verjame«. (Pregovori 14:15) Zvestovdani kristjani pa nočejo verjeti vsemu temu, kar se izjavlja o njihovih bratih, in gotovo ne dovolijo, da bi jih neugodna poročila odvrnila od obiskovanja krščanskih shodov, upočasnila v terenski strežbi ali jim oslabila vero. Nasprotno, ‚vedejo se kot Božji služabniki [. . .] v časti in ponižanju, na slabem in dobrem glasu, kakor zapeljivci [glede na to, kar trdijo nasprotniki], a vendar resnicoljubni [kar dejansko so]‘. (2. Korinčanom 6:4, 8, Ekumenska izdaja)
7. Katera preiskujoča vprašanja bi si lahko postavili?
7 Pavel je v pismu Timoteju rekel: »Bog nam ni dal duha boječnosti, ampak moči [. . .]. Ne sramuj se torej pričevanja Gospoda našega.« (2. Timoteju 1:7, 8; Marko 8:38) Ko preberemo te besede, se lahko vprašamo: ‚Ali se sramujem svojega verovanja ali pa sem pogumen? Ali sodelavcem v službi (oziroma sošolcem v šoli) povem, da sem Priča za Jehova, ali pa to skušam prikriti? Ali me je sram biti drugačen od drugih ali pa sem ponosen, da se zaradi svojega odnosa z Jehovom razlikujem?‘ Če je koga strah oznanjati dobro novico ali zavzeti nepriljubljeno stališče, naj se spomni, kaj je Jehova svetoval Jozuetu: »Bodi močan in srčen.« Nikoli ne pozabimo, da ni pomembno mnenje naših sodelavcev ali sošolcev, temveč to, kako gledata na nas Jehova in Jezus Kristus. (Galatom 1:10)
Kako lahko postanemo pogumnejši
8., 9. a) Kako je bil ob neki priložnosti preizkušen pogum zgodnjih kristjanov? b) Kako sta se Peter in Janez odzvala na grožnje in kaj sta skupaj s svojimi brati doživela?
8 Kako smo lahko dovolj pogumni, da v teh težkih časih ohranimo značajnost? Kako pa so postali dovolj pogumni zgodnji kristjani? Premislite, kaj se je zgodilo, ko so višji duhovniki in starešine v Jeruzalemu dejali Petru in Janezu, naj nehata pričevati v Jezusovem imenu. Učenca nista hotela prenehati, zato so jima zagrozili in ju nato izpustili. Zopet sta se pridružila svojim bratom in vsi skupaj so molili: »Gospod [Jehova, NW], poglej na njih pretenje in daj hlapcem svojim, da z vso srčnostjo govore besedo tvojo.« (Dejanja 4:13–29) Jehova je na molitev odgovoril tako, da jih je okrepil s svetim duhom, in učenci so, kot so judovski voditelji kasneje potrdili, ‚napolnili Jeruzalem‘ s svojim naukom. (Dejanja 5:28)
9 Razčlenimo, kar se je ob tej priložnosti zgodilo. Ko so judovski voditelji učencem grozili, ti zaradi pritiska niso mislili popustiti. Ne, molili so za pogum, da bi še naprej oznanjevali. Nato so ravnali v skladu z molitvijo in Jehova jih je okrepil s svojim duhom. Njihova izkušnja kaže, da to, kar je Pavel v sicer drugem sobesedilu zapisal nekaj let kasneje, velja za kristjane, ko so preganjani. Pavel je dejal: »Vse zmorem v njem, ki mi daje moč.« (Filipljanom 4:13, SSP)
10. Kako Jeremijeva izkušnja pomaga tem, ki so že po naravi plahi?
10 Toda vzemimo, da je kdo že po naravi plah. Ali lahko vseeno pogumno služi Jehovu kljub nasprotovanju? Seveda! Spomnite se, kako se je odzval Jeremija, ko ga je Jehova postavil za preroka. Mladenič je dejal: »Otrok sem.« Očitno se ni čutil dovolj sposobnega. Vendar ga je Jehova spodbudil z naslednjimi besedami: »Ne pravi: Otrok sem; ampak kamorkoli te pošljem, pojdi, in karkoli ti velim, govóri! Ne boj se jih; ker jaz sem s teboj, da te rešim.« (Jeremija 1:6–10) Jeremija je Jehovu zaupal, zato je lahko z njegovo močjo premagal svojo neodločnost in postal izredno pogumen pričevalec v Izraelu.
11. Kaj kristjanom danes pomaga biti kakor Jeremija?
11 Maziljeni kristjani imajo danes nalogo, podobno Jeremijevi, in ob podpori ‚velike množice‘ »drugih ovac« še naprej oznanjajo Jehovove namene, četudi so poslušalci ravnodušni, se jim posmehujejo in jih preganjajo. (Razodetje 7:9; Janez 10:16) Hrabrijo jih besede, ki jih je Jehova izrekel Jeremiju: »Ne boj se.« Nikoli ne pozabijo, da jih je za delo pooblastil Bog in da oznanjajo njegovo sporočilo. (2. Korinčanom 2:17)
Zgledi poguma, ki naj bi jih posnemali
12. Kakšen odličen zgled poguma je dal Jezus in kako je opogumil svoje sledilce?
12 Pri tem, ko se trudimo biti pogumnejši, nam je lahko v pomoč to, da poglobljeno premišljujemo o zgledu drugih, ki so kakor Jeremija, ravnali pogumno. (Psalm 77:12) Ko na primer razmišljamo o Jezusovi strežbi, nas prevzame njegov pogum, ki ga je pokazal, ko ga je skušal Satan ter ko so mu judovski voditelji odločno nasprotovali. (Lukež 4:1–13; 20:19–47) Jezus je bil z Jehovovo močjo neomajen in malo pred svojo smrtjo je učencem dejal: »Na svetu imate stisko, toda bodite pogumni: jaz sem svet premagal.« (Janez 16:33, SSP; 17:16) Če ga bodo učenci posnemali, bodo tudi sami zmagovalci. (1. Janezov 2:6; Razodetje 2:7, 11, 17, 26) Toda morali bodo biti »pogumni«.
13. Kako je Pavel spodbudil Filipljane?
13 Nekaj let po Jezusovi smrti so Pavla in Sila v Filipih vrgli v ječo. Pavel je kasneje kristjane v filipski občini spodbudil, naj še naprej ‚stojijo trdno v enem duhu in se enodušno bojujejo za vero evangelija, ne da bi se dali v čem ustrahovati nasprotnikom‘. Da bi jih v tem utrdil, jim je dejal: »V tem [to, da kristjane preganjajo] je zanje [preganjalce] znamenje pogube, za vas pa rešitve, in to od Boga. Vam je bilo namreč milostno dano, ne samo da v Kristusa verujete, ampak da zanj tudi trpite.« (Filipljanom 1:27–29, SSP)
14. Kako je Pavlov pogum vplival na brate v Rimu?
14 Ko je Pavel pisal filipski občini, je bil ponovno v ječi, tokrat v Rimu. Kljub temu je drugim še naprej pogumno oznanjeval. S kakšnim rezultatom? Pisal je: »Spone moje [so] postale očitne, da so za Kristusa, vsej cesarski straži in vsem drugim, in da si večina bratov, v Gospodu dobivši zaupanje po mojih sponah, upa bolj brez strahu govoriti besedo Božjo.« (Filipljanom 1:13, 14)
15. Kje lahko najdemo odlične zglede vere, ki nas bodo utrdili v odločenosti, da smo pogumni?
15 Pavlov zgled nas spodbudi. Podobno nas opogumljajo odlični zgledi novodobnih kristjanov, ki so zdržali preganjanje ali ga še vedno prenašajo v državah pod diktatorsko ali strogo versko usmerjeno oblastjo. Pripovedi veliko takšnih kristjanov so zapisane v revijah Stražni stolp in Prebudite se! ter v knjigah Yearbook of Jehovah’s Witnesses. Ko prebirate ta poročila, ne pozabite, da so posamezniki v teh zgodbah povsem navadni ljudje kakor mi; vendar ko so se znašli v zelo težkih okoliščinah, jim je Jehova dal moč, ki presega običajno, in so zdržali. Lahko smo prepričani, da bo enako storil tudi nam, če bo zaradi okoliščin to potrebno.
S svojim pogumnim stališčem razveseljujemo in slavimo Jehova
16., 17. Kako lahko danes postanemo pogumni?
16 Kadar kdo zavzame neomajno stališče za resnico in pravičnost, pokaže pogum. Ko pa zavzame takšno stališče kljub strahu, ki ga čuti v sebi, pokaže še večji pogum. Zares, vsak kristjan je lahko pogumen, če si resnično želi izpolnjevati Jehovovo voljo, če je odločen ostati zvest, če se nenehno zanaša na Jehova in če nikoli ne pozabi, da je Jehova v preteklosti okrepil že nešteto posameznikov, podobnih njemu. Ko poleg tega uvidimo, da s svojim pogumnim stališčem razveseljujemo in slavimo Jehova, smo celo še bolj odločeni, da ne popustimo. Ker ga imamo zelo radi, smo pripravljeni zdržati posmehovanje ali še kaj hujšega. (1. Janezov 2:5; 4:18)
17 Nikoli ne pozabimo, da trpljenje zaradi vere ni znak, da smo naredili kaj narobe. (1. Petrov 3:17) Trpimo zato, ker podpiramo Jehovovo suverenost, ker delamo dobro in ker nismo od sveta. Glede tega je apostol Peter rekel: »Če ste, dobro delajoč in pri tem trpeč, stanovitni, to je prijetno pri Bogu.« Peter je še rekel: »Kateri trpe po volji Božji, [naj] zvestemu Stvarniku izročajo duše svoje, pridni v dobrih delih.« (1. Petrov 2:20; 4:19) Da, s svojo vero razveseljujemo našega ljubečega Boga Jehova in ga slavimo. Kako močan razlog za to, da smo pogumni!
Govoriti pred oblastmi
18., 19. Katero sporočilo pravzaprav prenašamo, ko pred sodniki zavzamemo pogumno stališče?
18 Ko je Jezus svojim sledilcem povedal, da bodo preganjani, je še dodal: »Izročali vas bodo sodiščem in po shodnicah svojih vas bodo bičali. Popeljejo vas pa tudi pred vladarje in kralje zaradi mene, njim in narodom v pričevanje.« (Matevž 10:17, 18) Kadar smo zaradi lažnih obtožb poklicani pred sodnika ali vladarja, je potreben pogum. Vendar ko takšne razmere pogumno izkoristimo za pričevanje tem posameznikom, težavno okoliščino spremenimo v priložnost, da dosežemo nekaj pomembnega. Tem, ki nas sodijo, s tem pravzaprav sporočamo Jehovove besede, zapisane v 2. psalmu: »Zdaj [. . .], o kralji, bodite pametni, dajte se poučiti [popravite se, NW], o zemlje sodniki! V svetem strahu služite GOSPODU.« (Psalm 2:10, 11) Kadar so Jehovove priče na sodišču lažno obtoženi, se sodniki pogosto zavzamejo za svobodo veroizpovedi, in za to smo hvaležni. Toda nekateri sodniki dovolijo, da nanje vplivajo nasprotniki. Takšnim Sveto pismo pravi: »Popravite se.«
19 Sodniki bi se morali zavedati, da je najvišji zakon ta, ki ga določa Bog Jehova. Vedeti bi morali, da so vsi ljudje, tudi sodniki, odgovorni Bogu Jehovu in Jezusu Kristusu. (Rimljanom 14:10) Kar pa zadeva nas, najsibo da človeški sodnik razsodi pravično ali ne, imamo vse razloge, da smo pogumni, saj nas podpira Jehova. V Bibliji piše: »Blagor vsem, ki imajo v njem zavetje svoje!« (Psalm 2:12)
20. Zakaj smo lahko srečni, če moramo prestajati preganjanje in obrekovanje?
20 Jezus je v govoru na gori dejal: »Blagor vam, kadar vas zaradi mene sramoté in preganjajo in vse hudo zoper vas govoré, pa lažejo. Radujte se in veselite, ker veliko je plačilo vaše v nebesih. Kajti tako so preganjali preroke, ki so bili pred vami.« (Matevž 5:11, 12) Sámo preganjanje seveda ni prijetno, toda to, da smo neomajni kljub preganjanju, tudi ko po javnih občilih širijo obrekovalne novice, je vzrok za radost. Ko smo neomajni, razveseljujemo Jehova in on nas bo nagradil. Naše pogumno stališče kaže, da imamo pristno vero, in nam zagotavlja, da nas Bog odobrava. To je prav zares dokaz, da Jehovu povsem zaupamo. In kot bomo videli v naslednjem članku, je takšno zaupanje za kristjana življenjsko pomembno.
Kaj ste se naučili?
• Katere današnje razmere zahtevajo, da smo pogumni?
• Kako lahko postanemo pogumnejši?
• Navedite nekaj odličnih zgledov poguma.
• Zakaj želimo ravnati pogumno?
[Preučevalna vprašanja]
[Slike na strani 9]
Simone Arnold (zdaj Liebster) v Nemčiji, Widdas Madona v Malaviju ter Lidija in Oleksij Kurdas v Ukrajini so pokazali pogum in se uprli hudobnemu
[Slika na strani 10]
Dobre novice se ne sramujemo
[Slika na strani 11]
Pavlov pogum v ječi je zelo pripomogel k širjenju dobre novice
[Slika na strani 12]
Če sodnikom pogumno pojasnimo svoje svetopisemsko stališče, jim prenesemo pomembno sporočilo