Na druge skušajte gledati tako, kot nanje gleda Jehova

‚Bog ne gleda, kar gleda človek.‘ (1. SAMUELOVA 16:7)

1., 2. Kako se je Jehovov pogled na Eliaba razlikoval od Samuelovega in kaj se iz tega lahko naučimo?

JEHOVA je v 11. stoletju pr. n. š. preroku Samuelu zaupal skrivno nalogo. Naročil mu je, naj odide na dom Jeseja in enega izmed njegovih sinov pomazili za bodočega kralja v Izraelu. Ko je Samuel zagledal Jesejevega prvorojenca Eliaba, je bil prepričan, da je našel moža, ki ga je Bog izbral. Vendar mu je Jehova rekel: »Ne glej lica njegovega, ne visokosti njegove postave, ker sem ga zavrgel: zakaj ne gledam, kar gleda človek. Človek namreč gleda, kar je pred očmi, GOSPOD pa gleda v srce.« (1. Samuelova 16:6, 7) Samuel na Eliaba ni gledal tako, kot je nanj gledal Jehova. *

² Ljudje se tako zlahka zmotimo pri presojanju drugih! Po eni strani nas lahko zapeljejo posamezniki, ki so na zunaj prijetni, v sebi pa brezvestni. Po drugi strani pa smo morda strogi in nepopustljivi pri vrednotenju iskrenih posameznikov, katerih osebnostne poteze nas motijo.

3., 4. a) Če pride med dvema kristjanoma do nesoglasja, kaj bi morala biti oba odločena storiti? b) Kaj naj bi se vprašali, ko med nami in sovernikom pride do hudega nesoglasja?

³ Do problemov lahko pride, če hitro sodimo druge, tudi tiste, ki jih poznamo že leta. Mogoče ste se ostro sprli s kristjanom, ki vam je bil nekdaj tesen prijatelj. Ali bi želeli prijateljstvo obnoviti? Kaj vam bo pri tem pomagalo?

⁴ Zakaj si ne bi vzeli čas ter o svojem krščanskem bratu oziroma sestri skrbno in pozitivno razmislili? Ob tem imejte v mislih Jezusove besede: »Nihče ne more priti k meni, če ga ne vleče Oče, ki me je poslal.« (Janez 6:44) Nato se vprašajte: ‚Zakaj je Jehova pritegnil tega posameznika k svojemu Sinu? Katere zaželene lastnosti ima? Ali se morda za njegove osebnostne poteze ne zmenim oziroma jih podcenjujem? Zakaj sva na začetku postala prijatelja? Kaj me je pri njem pritegnilo?‘ Sprva vam bo morda težko razmišljati o pozitivnih lastnostih, še zlasti, če so vaši občutki prizadeti že dlje časa. Toda to je pomemben korak pri premoščanju prepada, ki je nastal med vama. Da bi ponazorili,  kako to storiti, poiščimo lepe lastnosti pri dveh možeh, ki sta včasih prikazana v negativni luči. To sta prerok Jona in apostol Peter.

Nepristranski pogled na Jona

5. Kakšno nalogo je dobil Jona in kako se je nanjo odzval?

⁵ Jona je služil kot prerok v severnem Izraelovem kraljestvu v dneh kralja Jeroboama II., Joasovega sina. (2. kraljev 14:23–25) Nekega dne je Jehova Jonu zapovedal, naj zapusti Izrael in odpotuje v Ninive, glavno mesto mogočnega asirskega imperija. S kakšno nalogo? Ninivljane je moral posvariti, da bo njihovo veliko mesto uničeno. (Jona 1:1, 2) Toda Jona Božjega naročila ni ubogal, ampak je pobegnil! Vkrcal se je na ladjo, namenjeno v Tarsis, daleč stran od Niniv. (Jona 1:3)

6. Zakaj je Jehova izbral Jona, da bi šel v Ninive?

⁶ Kakšno sliko si ustvarite, ko pomislite na Jona? Ali pomislite na neposlušnega preroka? Površna presoja bi nas lahko privedla do takšnega sklepa. Toda ali je Bog postavil Jona za preroka zato, ker je bil neposlušen? Seveda ne! Jona je moral imeti nekatere zaželene lastnosti. Premislite o njegovem spričevalu, ki si ga je ustvaril kot prerok.

7. V kakšnih okoliščinah je Jona služil Jehovu v Izraelu in kako to vpliva na vaš pogled nanj?

⁷ Jona je pravzaprav zvesto služil v Izraelu, ki je bilo zelo nedovzetno področje. Prerok Amos, ki je živel približno v istem času kot Jona, je takratne Izraelce opisal kot pridobitniške ljubitelje užitkov. * Dežela je bila polna hudobije, vendar Izraelce ni to prav nič motilo. (Amos 3:13–15; 4:4; 6:4–6) Kljub temu je Jona dan za dnem zvesto opravljal svojo nalogo in jim oznanjal. Če si oznanjevalec dobre novice, potem veš, kako težko je govoriti  samozadovoljnim in ravnodušnim ljudem. Zato ob Jonovih slabostih ne spreglejmo njegove zvestobe in zdržljivosti, ko je oznanjal nezvestim Izraelcem.

8. S katerimi izzivi bi se moral Izraelov prerok spoprijeti v Ninivah?

⁸ Naloga, naj gre v Ninive, pa je bila za Jona še težji izziv. Da bi prišel do tega mesta, bi moral prehoditi kakih 800 kilometrov. Takšno naporno potovanje bi trajalo približno mesec dni. Ko bi končno prispel tja, bi moral oznanjati Asircem, ki so bili znani po svoji krutosti. Pogosta značilnost njihovih bojevanj je bilo sadistično mučenje. S svojo surovostjo so se celo bahali. Nič čudnega, da so se Ninive imenovale ‚okrvavljeno mesto‘! (Nahum 3:1, 7)

9. Katere lastnosti je Jona pokazal, takrat ko so se mornarji znašli v nevarnosti zaradi silnega viharja?

⁹ Jona ni hotel ubogati Jehovovega naročila, zato se je vkrcal na ladjo in ta ga je nato nosila vse dlje od njegove dodelitve. Vendar Jehova nad svojim prerokom ni obupal ali ga nadomestil s kom drugim. Ne, hotel ga je spametovati. Povzročil je, da je na morju nastal silen vihar. Valovi so ladjo, na kateri je potoval Jona, premetavali sem in tja. Nedolžnim ljudem je pretila smrt, in vse to zaradi Jona! (Jona 1:4) Kako se je prerok odzval? Jona ni želel, da bi mornarji, ki so bili na ladji, izgubili življenje zaradi njega, zato jim je rekel: »Vzemite me in vrzite me v morje, in morje se pomiri proti vam.« (Jona 1:12) Ko so ga mornarji nazadnje le vrgli čez krov, ni imel nobenega razloga za upanje, da ga bo Jehova rešil iz morja. (Jona 1:15) Toda Jona je bil pripravljen umreti, zato da bi mornarji lahko ostali živi. Ali ni s tem pokazal poguma, ponižnosti in ljubezeni?

10. Kaj se je zgodilo po tem, ko je Jehova Jonu ponovno zaupal nalogo?

¹⁰ Navsezadnje je Jehova rešil Jona. Ali je bil Jona zaradi tega, kar je storil, za vedno ob možnost, da bi še kdaj služil kot Božji predstavnik? Ne, Jehova mu je milostno in ljubeče ponovno zaupal nalogo, da oznanjuje Ninivljanom. Ko je Jona prispel v Ninive, je tamkajšnjim prebivalcem pogumno povedal, da je Bog opazil njihovo veliko hudobijo in da bo mesto v 40 dneh uničeno. (Jona 1:2; 3:4) Ko so Ninivljani slišali Jonovo jasno sporočilo, so se pokesali in mestu je bilo prizanešeno.

11. Iz česa se vidi, da je Jona dojel dragocen pouk?

¹¹ Jona še vedno ni imel pravega gledišča. Toda Jehova mu je s praktičnim poukom potrpežljivo pomagal doumeti, da On vidi dlje od zunanjosti. Preiskuje namreč srce. (Jona 4:5–11) Jona je očitno dojel dragocen pouk, kar je razvidno iz prostodušne pripovedi, ki jo je sam zapisal. To, da je bil pripravljen poročati o svojih slabostih, celo v kočljivih podrobnostih, je nadaljnji dokaz njegove ponižnosti. Človek mora biti pogumen, da prizna napako!

12. a) Kako vemo, da Jezus gleda na ljudi podobno kot Jehova? b) Kako naj bi, kot se nas spodbuja, gledali na ljudi, ki jim oznanjamo dobro novico? (Glej okvir na 18. strani.)

¹² Stoletja kasneje je Jezus Kristus pozitivno poročal o nekem dogodku iz Jonovega življenja. Dejal je: »Kakor je bil [. . .] Jona v trebuhu morskega velikana tri dni in tri noči, tako bode Sin človekov v krilu zemlje tri dni in tri noči.« (Matevž 12:40) Jona bo po vstajenju zvedel, da je Jezus svoj čas v grobu primerjal s tem temačnim obdobjem  njegovega življenja. Ali nismo veseli, da služimo Bogu, ki ne obupa nad svojimi služabniki, ko ti naredijo napake? Psalmist je zapisal: »Kakor se oče usmili otrok, usmili se GOSPOD njih, ki se ga bojé. Kajti on pozna, kakšna stvar smo, spominja se, da smo prah.« (Psalm 103:13, 14) Da, ta »prah«, ki zajema tudi današnje nepopolne ljudi, lahko s pomočjo Božjega svetega duha zares veliko doseže!

Uravnovešen pogled na Petra

13. Na katere Petrove osebnostne poteze lahko pomislimo, toda zakaj ga je Jezus izbral za apostola?

¹³ Preglejmo sedaj na kratko drug zgled, in sicer zgled apostola Petra. Če bi ga morali opisati, ali bi takoj pomislili na lastnosti, kot so zaletavost, nepremišljenost, celo prevzetnost? Peter je včasih res kazal takšne osebnostne poteze. Toda ali bi Jezus Petra izbral za enega od svojih 12 apostolov, če bi bil zares zaletav, nepremišljen oziroma prevzeten? (Lukež 6:12–14) Seveda ne! Jezus je nedvomno gledal preko teh pomanjkljivosti in opazil Petrove pozitivne lastnosti.

14. a) Kako bi lahko pojasnili Petrovo navidez neobzirno govorjenje? b) Zakaj naj bi bili hvaležni, da je Peter pogosto postavljal vprašanja?

¹⁴ Peter je včasih govoril v imenu drugih apostolov. Nekateri bi na to lahko gledali kot na dokaz, da mu je primanjkovalo skromnosti. Pa je res tako? Nekateri domnevajo, da je bil Peter starejši od drugih apostolov, morda celo od samega Jezusa. Če to drži, potem morda laže razumemo, zakaj je Peter tako pogosto govoril prvi. (Matevž 16:22) Vendar moramo upoštevati tudi naslednje. Peter je bil duhoven mož. Njegova žeja po spoznanju ga je vzgibavala, da je postavljal vprašanja. Od tega pa imamo koristi tudi mi. Jezus je v odgovor na Petrova vprašanja povedal veliko dragocenega in te njegove izjave so ohranjene v Bibliji. Tako je na primer v nekem odgovoru Petru spregovoril o ‚zvestem oskrbniku‘. (Lukež 12:41–44) Premislite tudi o Petrovem vprašanju: »Mi smo zapustili vse in smo šli za teboj; kaj bode torej nam?« To je vodilo do Jezusove krepilne obljube: »Vsak, kdor je zapustil hiše ali brate, ali sestre, ali očeta, ali mater, ali otroke, ali njive zavoljo imena mojega, prejme stokrat več in podeduje večno življenje.« (Matevž 15:15; 18:21, 22; 19:27–29)

15. Zakaj lahko rečemo, da je bil Peter zares zvestovdan?

¹⁵ Peter je imel še eno lepo lastnost – bil je zvestovdan. Ko je veliko učencev nehalo slediti Jezusu, ker niso razumeli enega njegovih naukov, je Peter brez pomišljanja spregovoril v imenu 12 apostolov in dejal: »Gospod, h komu pojdemo? Besede večnega življenja imaš ti.« (Janez 6:66–68) Kako so morale te besede ogreti Jezusovo srce! Ko je kasneje  prišla drhal, da bi prijela Gospodarja, se je večina njegovih apostolov razbežala. Toda Peter je množici oddaleč sledil in vstopil prav na dvorišče velikega duhovnika. Tja ga je privedel pogum, ne pa strahopetnost. Medtem ko so Jezusa zasliševali, se je Peter pridružil skupini Judov, ki so se greli ob žarečem ognju. Eden od hlapcev velikega duhovnika ga je prepoznal in ga obtožil, da je bil z Jezusom. Res je, Peter je svojega Gospodarja zatajil, vendar ne pozabimo, da se je prav zaradi zvestovdanosti in skrbi za Jezusa znašel v tej nevarni okoliščini, okoliščini, s katero se večina apostolov ni upala spoprijeti. (Janez 18:15–27)

16. Iz katerega praktičnega razloga smo pregledali Jonove in Petrove pozitivne lastnosti?

¹⁶ Petrove pozitivne lastnosti so daleč presegale njegove slabosti. Enako velja za Jona. Kakor smo na Jona in Petra pričeli gledati bolj pozitivno, kot bi običajno, se moramo podobno potruditi, da smo bolj pozitivni pri presojanju naših duhovnih bratov in sester. Če bomo tako ravnali, bomo z njimi v boljšem odnosu. Zakaj pa je pomembno, da na svoje brate in sestre gledamo bolj pozitivno?

Pouk za današnje dni

17., 18. a) Zakaj lahko med kristjani pride do nesoglasij? b) Kateri biblijski nasvet nam lahko pomaga rešiti težave s soverniki?

¹⁷ Moški, ženske in otroci vseh ras, družbenih slojev in z različno stopnjo izobrazbe danes enotno služijo Jehovu. (Razodetje 7:9, 10) Kakšne raznolike osebnosti vidimo v krščanski občini! Ker Bogu služimo tesno povezani med sabo, se ne da ogniti občasnim trenjem. (Rimljanom 12:10; Filipljanom 2:3)

¹⁸ Čeprav nismo slepi za slabosti naših bratov in sester, pa se na te slabosti ne osredotočamo. Trudimo se posnemati Jehova, o katerem je psalmist pel: »Ako boš gledal na krivice, Jehova, Gospod, kdo more obstati?« (Psalm 130:3) Namesto da bi premlevali o osebnostnih potezah, ki bi nas lahko ločile od drugih, si ‚prizadevamo za to, kar je v prid míru in medsebojnemu izgrajevanju‘. (Rimljanom 14:19, SSP) Na posameznike si prizadevamo gledati tako, kot nanje gleda Jehova, zato spregledamo pomanjkljivosti ter se osredotočamo na dobre lastnosti. Tako laže ‚prenašamo drug drugega‘. (Kološanom 3:13)

19. Povejte, katere praktične korake bi lahko kristjan naredil pri reševanju hudih nesoglasij.

¹⁹ Kaj pa, če pride do nesporazumov, ki jih enostavno ne moremo rešiti v srcu? (Psalm 4:4, NW) Ali se je kaj takega pripetilo med vami in sovernikom? Zakaj ne bi poskusili zadevo urediti? (1. Mojzesova 32:13–15) Najprej se v molitvi obrnite k Jehovu in ga prosite za vodstvo. Nato pa »v modri krotkosti« pristopite k posamezniku, pri čemer imejte v mislih njegove dobre lastnosti. (Jakob 3:13) Povejte mu, da se želite z njim spraviti. Ne pozabite na navdihnjeni nasvet: ‚Bodite hitri za poslušanje, počasni za govorjenje, počasni za jezo.‘ (Jakob 1:19) Nasvet, naj bomo ‚počasni za jezo‘, kaže na to, da lahko brat naredi ali reče kaj takega, kar bi vas lahko razjezilo. Če pride do tega, prosite Jehova, naj vam pomaga ohraniti samoobvladanje. (Galatom 5:22, 23, SSP) Naj vaš brat pove,  kaj ga teži, in pazljivo mu prisluhnite. Ne segajte mu v besedo, tudi če se ne strinjate z vsem, kar pove. Morda je njegovo gledišče napačno, toda tako pač čuti. Problem skušajte videti iz njegovega zornega kota. To morda tudi pomeni videti sebe skozi bratove oči. (Pregovori 18:17)

20. Kaj vam bo pri reševanju nesoglasja verjetno še pomagalo doseči spravo?

²⁰ Ko ste vi na vrsti, da govorite, bodite ljubeznivi. (Kološanom 4:6, SSP) Bratu povejte, kaj pri njem cenite. Opravičite se za vse, kar ste napak storili. Če s svojim ponižnim prizadevanjem dosežete spravo, se zahvalite Jehovu. Če pa vam to ne uspe, še naprej prosite Jehova za vodstvo, medtem ko iščete dodatne priložnosti, da bi sklenili mir. (Rimljanom 12:18)

21. Kako vam je ta razprava pomagala, da gledate na druge tako, kot nanje gleda Jehova?

²¹ Jehova ima rad vse svoje služabnike. Vesel je, da nas vse uporablja v svoji službi kljub našim pomanjkljivostim. Ob tem ko še bolj spoznavamo, kako on gleda na druge, nam raste ljubezen do naših bratov in sester. Če se nam je ljubezen do sokristjanov ohladila, jo lahko zopet oživimo. Kako zelo bomo blagoslovljeni, če se bomo prizadevno trudili gledati na druge pozitivno – da, tako kot nanje gleda Jehova!

[Podčrtni opombi]

Kako bi odgovorili?

• Kako gleda Jehova na slabosti svojih zvestih služabnikov?

• Katere Jonove in Petrove pozitivne lastnosti lahko navedete?

• Kako ste odločeni gledati na svoje krščanske brate in sestre?

[Preučevalna vprašanja]

[Okvir na strani 18]

Razmislite, kako na druge gleda Bog

Ali ob tem, ko poglobljeno premišljujete o biblijski pripovedi o Jonu, vidite, kako bi morali spremeniti svoj pogled na ljudi, ki jim redno oznanjujete dobro novico? Morda so videti samozadovoljni ali ravnodušni, tako kakor Izraelci, ali pa morda nasprotujejo Božjemu sporočilu. Vendar kako nanje gleda Bog Jehova? Celo nekateri posamezniki, ki v tej stvarnosti uživajo ugled, lahko prično nekega dne iskati Jehova, podobno kot se je kralj v Ninivah pokesal zaradi Jonovega oznanjevanja. (Jona 3:6, 7)

[Slika na strani 15]

Ali gledate na druge tako, kot nanje gleda Jehova?

[Slika na strani 16, 17]

Jezus je našel nekaj pozitivnega v Jonovi izkušnji