Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Prej in potem – življenje se ji je povsem spremenilo

Prej in potem – življenje se ji je povsem spremenilo

»Približajte se Bogu, in približa se vam«

Prej in potem – življenje se ji je povsem spremenilo

KAKO neprijetno in brezciljno je postalo življenje Matsepang! Bila je mlado dekle v Lesotu, državi, ki leži sredi Južnoafriške republike. Vzgojena je bila kot katoličanka. Toda namesto, da bi ji nune pomagale zbližati se z Bogom, so jo veliko let zlorabljale, tako da so jo z denarjem zvabljale v nemoralo.

Zaradi tega je bila Matsepang razočarana nad religijo, in se ni mogla strinjati z verovanjem v ljubečega Stvarnika, ki se zares zanima za svoja človeška stvarjenja. Zanemarjanje in zlorabljanje, ki ju je prestajala, sta ji zadala globoke čustvene rane in občutek skrajne ničvrednosti. Odrasla je v zelo nasilno in agresivno osebo, kar jo je vodilo v kriminal.

Matsepang se je navsezadnje pridružila tolpi, ki je ropala ljudi na vlakih. Aretirali so jo in obsodili na zaporno kazen v Južnoafriški republiki. Kasneje so jo premestili v domovino Lesoto, in tam se je še naprej zapletala v kazniva dejanja, se opijala, bila nasilna in živela nemoralno.

Ko je bila nekoč povsem na tleh, je obupno prosila Boga za pomoč. Obljubila je: »Bog, če preživim, bom storila vse, kar lahko, da ti bom služila.«

Kmalu zatem sta k njej pristopili dve misijonarki, Jehovovi priči. Ponudili sta se, da bi z njo preučevali Biblijo. Iz preučevanja je jasno spoznala, da Bog ni brezbrižen in neljubeč. Pravzaprav je ugotovila, da Satan, »oče laži«, uporablja premetene in zavajajoče taktike, da bi v nekaterih ljudeh podpihoval občutke ničvrednosti in mišljenje, da jih Jehova ne bo mogel nikoli imeti rad. (Janez 8:44; Efežanom 6:11)

Kako tolažilno je bilo za Matsepang, ko je izvedela nasprotno, torej da lahko imamo zdravo samospoštovanje, če se pokesamo za našo grešno preteklost, prosimo Boga za odpuščanje in si prizadevamo, da mu ugajamo! S pomočjo drugih je spoznala, da je »Bog večji od srca našega«, in na nas morda gleda precej drugače, kot na sebe gledamo mi. (1. Janezov 3:19, 20)

Matsepang je bila navdušena, ko je prebrala naslednje besede psalmista Davida: »Blizu je GOSPOD tistim, ki so potrtega srca, in ponižne v duhu rešuje.« (Psalm 34:18) Kot ena izmed teh s ‚potrtim srcem‘ je uvidela, da Jehova ne zapusti svojih služabnikov, tudi če kateri od njih postane potrt ali se počuti nepomembnega. Srce se ji je ogrelo, ko je izvedela, da Bog skrbi za vse svoje ovce in jih podpira v težkih časih. (Psalm 55:22; 1. Petrov 5:6, 7) Še posebej so se je dotaknile tele besede: »Približajte se Bogu, in približa se vam.« (Jakob 4:8)

Moč Božje Besede, Biblije, je v Matsepanginem življenju kmalu postala očitna. Pričela je redno obiskovati krščanske shode in opustila svoje nesvetopisemske navade. Rezultat? Nič več se ne počuti nevredna Božje ljubezni in milosti. Od svojega krsta kot Jehovova priča je posvetila že na tisoče ur v krščanski strežbi kot oznanjevalka dobre novice o Kraljestvu. Matsepang kljub čustvenim ranam iz preteklosti sedaj živi srečno in smiselno. Kakšen dokaz, da ima Biblija moč izboljšati življenja! (Hebrejcem 4:12)

[Poudarjeno besedilo na strani 9]

»Bog, če preživim, bom storila vse, kar lahko, da ti bom služila.«

[Okvir na strani 9]

Biblijska načela na delu

Med biblijska načela, ki tolažijo žrtve zlorab, spadajo tudi naslednja:

»Kadar mi je premnogo skrbi na srcu, tolažbe tvoje [Božje] razveseljujejo dušo mojo.« (Psalm 94:19) Jehovove »tolažbe«, ki jih najdemo v njegovi Besedi, so vir velike utehe. Če o njih premišljujemo, ko meditiramo ali glede njih molimo, nam to pomaga pomiriti zaskrbljenost in nam gradi zaupanje v Boga kot razumevajočega Prijatelja.

»On [Jehova] ozdravlja potrte v srcu in obvezuje njih rane.« (Psalm 147:3) Če cenimo Jehovovo usmiljenje in njegovo pripravo, da po Jezusovi odkupni žrtvi pokriva naše grehe, se lahko s prepričanostjo bližamo Bogu, ne da bi se še naprej obsojali v srcu. To nas lahko neizmerno potolaži in nas navda z duševnim mirom.

»Nihče ne more priti k meni [Jezusu Kristusu], če ga ne vleče Oče, ki me je poslal, in jaz ga obudim poslednji dan.« (Janez 6:44) Jehova nas po svojem svetem duhu in po oznanjevanju Kraljestva osebno vleče k svojemu Sinu in nam daje upanje na večno življenje.