Krotkost – nujno potrebna krščanska lastnost

»Oblecite [. . .] krotkost.« (KOLOŠANOM 3:12)

1. Zaradi česa je krotkost izredna lastnost?

S KROTKIM človekom se radi družimo. Vendar lahko »mil jezik stre kost«, je opazil modri kralj Salomon. (Pregovori 25:15, SSP) Krotkost je izredna lastnost, ki združuje prijaznost z močjo.

2., 3. Kako sta krotkost in sveti duh povezana in kaj bomo pregledali v tem članku?

² Apostol Pavel je krotkost prištel med lastnosti ‚sadu duha‘, ki so zapisane v Listu Galatom 5:22, 23. Grško besedo, ki je v 23. vrstici prevoda Antonina Chraska prevedena s »krotkost«, drugi biblijski prevodi pogosto zapišejo kot »skromnost« ali »blagost«. Pravzaprav je za to grško besedo v večini jezikov težko najti povsem enakovreden domač izraz, saj ne opisuje zunanje blagosti ali skromnosti, temveč notranjo krotkost in milino; ne opisuje posameznikovega vedenja, temveč stanje njegovega uma in srca.

³ Da bi lahko bolje razumeli pomen in vrednost krotkosti, preglejmo štiri biblijske zglede. (Rimljanom 15:4) Tako ne bomo spoznali le, kakšna je ta lastnost, temveč tudi, kako si jo lahko pridobimo in kažemo pri vsem našem ravnanju.

»Dragocen pred Bogom«

4. Kako vemo, da Jehova ceni krotkost?

⁴ Glede na to, da je krotkost del sadu Božjega duha, je razumljivo, da naj bi bila tesno povezana z Božjo čudovito osebnostjo. Apostol Peter je zapisal, da je ‚krotek in miren duh dragocen pred Bogom‘. (1. Petrov 3:4) Zares, krotkost je Božja osebnostna poteza. Jehova jo zelo ceni. Že samo to dejstvo je za vse Božje služabnike nedvomno dovolj velik razlog, da jo negujejo. Kako pa vsemogočni Bog, najvišja Avtoriteta v vesolju, kaže krotkost?

5. Kakšno upanje imamo zaradi Jehovove krotkosti?

⁵ Prva človeka, Adam in Eva, sta premišljeno prekršila Božjo jasno zapoved, naj ne jesta od drevesa spoznanja dobrega in hudega. (1. Mojzesova 2:16, 17) To namerno dejanje neposlušnosti se je zanju in za njuno bodoče potomstvo končalo z grehom, smrtjo in odtujitvijo Bogu. (Rimljanom 5:12) Čeprav je Jehova to obsodbo izrekel povsem upravičeno, pa človeške družine ni hladno odpisal kot povsem nepopravljivo in neodrešljivo. (Psalm 130:3) Ne, iz svoje milosti in pripravljenosti, da ne zahteva preveč – kar sta izraza krotkosti – je priskrbel sredstvo, po katerem se mu lahko grešno človeštvo približa in si pridobi njegovo odobravanje. Da, Jehova nam po tem darilu, odkupni žrtvi svojega sina Jezusa Kristusa, omogoča, da se njegovemu vzvišenemu prestolu bližamo brez strahu ali groze. (Rimljanom 6:23; Hebrejcem 4:14–16; 1. Janezov 4:9, 10, 18)

6. Kako je bila krotkost vidna pri Božjem ravnanju s Kajnom?

⁶ Jehova je svojo krotkost pokazal že veliko prej, preden je Jezus prišel na zemljo, in sicer ko sta Mu Adamova sinova, Kajn in Abel, prinesla vsak svoj dar. Jehova je videl njuno stanje srca, zato je Kajnovo daritev  zavrnil, na Abela in njegovo daritev pa ‚se je ozrl‘. Božji dobrohotni pogled na zvestega Abela in njegovo žrtev je v Kajnu vzbudil sovražen odziv. »Raztogoti se Kajn silno in upade obličje njegovo,« pravi biblijska pripoved. Kako se je na to odzval Jehova? Ali je bil zaradi Kajnovega slabega stališča užaljen? Ne. Kajna je krotko vprašal, zakaj je tako jezen. Pojasnil mu je celo, kaj lahko naredi, da bi dosegel ‚povišanje‘. (1. Mojzesova 4:3–7) Resnično, Jehova je sámo bistvo krotkosti. (2. Mojzesova 34:6)

Krotkost privlači in poživlja

7., 8. a) Kako lahko doumemo Jehovovo krotkost? b) Kaj besede iz Matevževega evangelija 11:27–29 odkrivajo o Jehovu in Jezusu?

⁷ Eden najboljših načinov, da doumemo Jehovove izredne lastnosti, je ta, da preučujemo življenje in strežbo Jezusa Kristusa. (Janez 1:18; 14:6–9) Ko je bil Jezus drugo leto svoje oznanjevalske dejavnosti v Galileji, je v Korazinu, Betsajdi, Kafarnaumu in tamkajšnji okolici naredil veliko mogočnih del. Kljub temu je bila večina ljudi ponosna in ravnodušna, in niso hoteli verovati. Kako se je Jezus na to odzval? Čeprav jih je odločno opozoril na posledice njihove nevernosti, pa mu je bedno duhovno stanje ponižnih, preprostih ljudi (am haárec) med njimi vzbudilo usmiljenje. (Matevž 9:35, 36; 11:20–24)

⁸ To, kar je Jezus storil zatem, je pokazalo, da je ‚[povsem, NW] poznal Očeta‘ in ga posnemal. Navadnim ljudem je izrekel naslednje prisrčno povabilo: »Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vas bom poživil. Sprejmite moj jarem nase in učite se od mene, ker sem krotak in iz srca ponižen, in našli boste spokojnost svojim dušam.« Kako so te besede potolažile in poživile tiste, ki so bili potrti in potlačeni! Privlačne so celo za nas danes. Če si iskreno oblečemo krotkost, bomo med tistimi, ki jim ‚Sin hoče razodeti‘ svojega Očeta. (Matevž 11:27–29, Ekumenska izdaja)

9. Katera lastnost je povezana s krotkostjo in kako je Jezus v tem lep zgled?

⁹ S krotkostjo je tesno povezana ponižnost, biti »ponižnega srca« (NW). Po drugi strani pa ponos vodi do samopoviševanja in lahko človeka pogosto navede, da je do drugih osoren in neusmiljen. (Pregovori 16:18, 19, NW) Jezus je bil ponižen ves čas svoje zemeljske strežbe. Tudi ko je šest dni pred svojo smrtjo prijezdil v Jeruzalem in so ga tam pozdravili kot kralja Judov, se je močno razlikoval od svetnih voditeljev. Izpolnil je Zaharijevo mesijansko prerokbo: »Glej, kralj tvoj prihaja k tebi krotak in sedi na oslici in žrebetu oslice pod jarmom.« (Matevž 21:5; Zaharija 9:9) Zvesti prerok Daniel je prejel videnje, v katerem je Jehova vladarsko oblast zaupal svojemu Sinu. Vendar je Daniel v neki zgodnejši prerokbi opisal Jezusa  kot »najnižjega izmed ljudi«. Krotkost in ponižnost zares gresta z roko v roki. (Daniel 4:17; 7:13, 14)

10. Zakaj krščanska krotkost ne pomeni šibkosti?

¹⁰ Prijetna krotkost, ki jo kažeta Jehova in Jezus, nam pomaga, da se jima približamo. (Jakob 4:8) Krotkost seveda ne pomeni šibkosti. Daleč od tega! Jehova, vsemogočni Bog, razodeva obilo dinamične energije in moči. Njegova jeza gori zoper nepravične. (Izaija 30:27; 40:26) Prav tako je bil Jezus trdno odločen, da ne potepta načel, tudi tedaj ne, ko ga je napadel Satan Hudič. Ni hotel opravičevati nedovoljenih trgovskih navad verskih voditeljev svojih dni. (Matevž 4:1–11; 21:12, 13; Janez 2:13–17) Vseeno pa je bil takrat, ko je imel opravka s pomanjkljivostmi svojih učencev, krotek in je potrpežljivo prenašal njihove slabosti. (Matevž 20:20–28) Neki biblicist je krotkost takole ustrezno opisal: »Za blagostjo stoji jeklena moč.« Tudi mi kažimo to lastnost, ki jo je kazal Kristus – krotkost.

Najkrotkejši svojih dni

11., 12. Zakaj je bila Mojzesova krotkost, glede na njegovo vzgojo, nekaj izrednega?

¹¹ Tretji zgled, ki ga bomo pregledali, je zgled Mojzesa. Mojzes je v Bibliji opisan kot »zelo krotek, bolj ko vsi ljudje, ki so bili na zemlji«. (4. Mojzesova 12:3) Ta opis je bil zapisan pod Božjim navdihnjenjem. Mojzes je bil zaradi izredne krotkosti sprejemljiv za Jehovovo vodstvo.

¹² Mojzesova vzgoja je bila neobičajna. Jehova je poskrbel, da je ta sin zvestih hebrejskih staršev ostal pri življenju v času izdajstva in morjenja. Za Mojzesa je v njegovih zgodnjih letih skrbela lastna mati, ki ga je skrbno učila o pravem Bogu, Jehovu. Kasneje so Mojzesa odvedli od doma, da bi živel v povsem drugačnem okolju. »Naučil se je Mojzes vse modrosti Egipčanov,« je povedal zgodnji krščanski mučenec Štefan. »Bil [je] mogočen v svojih besedah in dejanjih.« (Dejanja 7:22) Njegova vera je prišla na dan, ko je opazoval veliko krivico, ki so jo  njegovi bratje morali prenašati od faraonovih gospodarjev sužnjev. Ker je ubil Egipčana, ki je tepel nekega Hebrejca, je moral iz Egipta zbežati v madiansko deželo. (2. Mojzesova 1:15, 16; 2:1–15; Hebrejcem 11:24, 25)

13. Kako je na Mojzesa vplivalo njegovo 40-letno začasno bivanje v Madianu?

¹³ Mojzes je moral pri 40-ih letih poskrbeti sam zase v pustinji. V Madianu je srečal Reguelovih sedem hčera in jim pomagal zajeti vodo za veliko čredo njihovega očeta. Ko so se mladenke vrnile domov, so Reguelu navdušeno pojasnile, da jih je »mož Egipčan« rešil pastirjev, ki so jim povzročali težave. Reguel je Mojzesa povabil, naj živi skupaj z njimi, in Mojzes je privolil. Zaradi težav, ki jih je bil pretrpel, ni postal zagrenjen, niti ga ni to odvrnilo od tega, da bi se naučil svoj življenjski slog prilagoditi novemu okolju. Njegova želja, da izpolnjuje Jehovovo voljo, se ni nikoli omajala. Mojzes je v 40 dolgih letih, v katerih je skrbel za Reguelove ovce, se poročil z Ziforo in vzgojil sinova, razvil in izbrusil lastnost, po kateri je postal znan. Da, Mojzes se je v težavah naučil krotkosti. (2. Mojzesova 2:16–22; Dejanja 7:29, 30)

14. Opišite pripetljaj, ki se je zgodil med Mojzesovim vodenjem Izraela in kaže na Mojzesovo krotkost.

¹⁴ Mojzes je ostal krotek tudi po tem, ko ga je Jehova postavil za voditelja izraelskega naroda. Neki mladenič je Mojzesa obvestil, da sta Eldad in Medad prerokovala v taborišču, čeprav nista bila navzoča, ko je Jehova izlil svoj duh na 70 starešin, ki naj bi služili kot Mojzesovi pomočniki. Jozue je vzkliknil: »Gospod moj Mojzes, brani jima!« Mojzes pa je krotko odvrnil: »Kaj si tako vnet zame? O da bi vse ljudstvo GOSPODOVO bili proroki, da bi GOSPOD dal duha svojega nadnje!« (4. Mojzesova 11:26–29) Krotkost je ta napeti položaj pomagala ublažiti.

15. Zakaj je Mojzes kljub svoji nepopolnosti vreden posnemanja?

 ¹⁵ Kaže pa, da se Mojzes ob neki priložnosti ni izkazal krotkega. Pri Meribi, blizu Kadesa, ni dal slave Jehovu, Izvajalcu čudeža. (4. Mojzesova 20:1, 9–13) Čeprav je bil Mojzes nepopoln, ga je skozi vse življenje podpirala neomajna vera, in njegova izredna krotkost trka na srce celo nam danes. (Hebrejcem 11:23–28)

Osornost proti krotkosti

16., 17. Kakšen svarilni pouk dobimo iz pripovedi o Nabalu in Abigaili?

¹⁶ Poglejmo si svarilen zgled iz Davidovih dni, ki se je zgodil kmalu po smrti Božjega preroka Samuela. V njem nastopata zakonca, Nabal in njegova žena Abigaila. Kako zelo sta si bila različna! Abigaila je bila »razumna«, njen mož pa »surov in hudoben« (SSP). Ko so Davidovi možje, ki so pomagali stražiti Nabalovo veliko čredo pred tatovi, Nabala zaprosili za hrano, jih je ta grobo zavrnil. David je bil upravičeno ogorčen, zato si je skupaj s trumo svojih mož opasal meč in se odpravil proti Nabalu. (1. Samuelova 25:2–13)

¹⁷ Ko je Abigaila za to zvedela, je hitro pripravila kruh, vino, meso ter rozinove in smokvine kolače ter odšla naproti Davidu. »Na meni, gospod moj, na meni bodi ta pregreha,« ga je rotila. »Dovoli, prosim, dekli svoji govoriti v ušesa tvoja, in čuj dekle svoje besede!« Abigailina krotka prošnja je Davidu omehčala srce. Potem ko je prisluhnil njenemu pojasnilu, je dejal: »Hvaljen bodi GOSPOD, Bog Izraelov, ki te je poslal danes meni naproti! In blagoslovljena bodi razumnost tvoja in ti bodi blagoslovljena, da si me danes zadržala, da nisem šel prelivat krvi.« (1. Samuelova 25:18, NW, 24, 32, 33) Nabal je zaradi svoje osornosti na koncu umrl. Abigaila pa je bila zaradi svojih lepih lastnosti nazadnje nagrajena s tem, da je postala Davidova žena. Njena krotkost je za zgled vsem današnjim Jehovovim služabnikom. (1. Samuelova 25:36–42)

Prizadevajte si za krotkostjo

18., 19. a) Katere spremembe postanejo očitne, ko si oblečemo krotkost? b) Kaj nam lahko pomaga, da se učinkovito samopreiščemo?

¹⁸ Krotkost je torej nujno potrebna. Zajema več kot le prijazno ravnanje. Je privlačna značajska poteza, ki druge poživi. Morda smo bili nekdaj navajeni govoriti osorno in ravnati neprijazno. Ko pa smo spoznali biblijsko resnico, smo se spremenili in postali prijaznejši in prijetnejši. Pavel je o tej spremembi spregovoril, ko je sokristjane spodbudil: »Oblecite [. . .] srčno usmiljenje, blagovoljnost, ponižnost, krotkost, potrpežljivost.« (Kološanom 3:12) Biblija to preobrazbo primerja s spremembo neusmiljenih zveri (volka, leoparda, leva, medveda in modrasa) v miroljubne domače živali (jagnje, kozliča, tele in kravo). (Izaija 11:6–9; 65:25) Takšne osebnostne spremembe so tako izredne, da se opazovalci samo čudijo. Vendar to preobrazbo pripisujemo delovanju Božjega duha, saj je krotkost del njegovega zares pomembnega sadu.

¹⁹ Ali to pomeni, da se nam po tem, ko smo naredili potrebne spremembe in se  posvetili Jehovu, ni več treba truditi, da bi bili krotki? Seveda ne. Če na primer želimo novo obleko ohraniti čisto in čedno, moramo zanjo nenehno skrbeti. Preiskovanje Božje Besede in poglobljeno premišljevanje o zgledih, ki so zapisani v njej, nam pomaga, da se vidimo v novi luči in imamo o sebi stvaren pogled. Kaj ogledalo navdihnjene Božje Besede odkriva o vas? (Jakob 1:23–25)

20. Kako lahko uspešno izkazujemo krotkost?

²⁰ Ljudje imamo že po naravi različne značaje. Nekaterim Božjim služabnikom je laže biti krotki kakor drugim. Vendar moramo vsi kristjani negovati lastnosti sadu Božjega duha, tudi krotkost. Pavel je Timoteja ljubeče opomnil: »Prizadevaj si za pravičnost, pravo pobožnost, za vero, ljubezen, stanovitnost in krotkost.« (1. Timoteju 6:11, SSP) Izraz »prizadevaj si« kaže, da je potreben trud. Neki biblijski prevod ta opomin zapiše kot ‚vzemi si k srcu‘. (J. B. Phillips, New Testament in Modern English) Če se potrudite poglobljeno premišljevati o dobrih zgledih iz Božje Besede, lahko ti postanejo del vas, prav kot bi jih kdo v vas vsadil. Oblikovali vas bodo in vodili. (Jakob 1:21)

21. a) Zakaj si moramo prizadevati za krotkostjo? b) O čem bomo razpravljali v naslednjem članku?

²¹ To, kako se vedemo do drugih, kaže, koliko smo zares krotki. »Kdo je moder in razumen med vami?« je vprašal učenec Jakob. »Kaže naj z lepim vedenjem dela svoja v modri krotkosti.« (Jakob 3:13) Kako lahko to krščansko lastnost kažemo doma, v krščanski strežbi in v občini? Naslednji članek bo v zvezi s tem priskrbel koristne smernice.

Za ponovitev

• Kaj ste se o krotkosti naučili iz zgleda

• Jehova?

• Jezusa?

• Mojzesa?

• Abigaile?

• Zakaj si moramo prizadevati za krotkostjo?

[Preučevalna vprašanja]

[Slika na strani 16]

Zakaj se je Jehova na Abelovo daritev ozrl z naklonjenostjo?

[Slika na strani 17]

Jezus je pokazal, da gresta krotkost in ponižnost z roko v roki

[Slika na strani 18]

Mojzes je dal lep zgled krotkosti