Ali vprašujete »Kje je Jehova«?
Ali vprašujete »Kje je Jehova«?
So se ločili od mene [. . .] In niso rekli: Kje je GOSPOD [Jehova, NW]?« (JEREMIJA 2:5, 6)
1. Kaj imajo ljudje morda v mislih, ko vprašujejo »Kje je Bog«?
»KJE je Bog?« To vprašanje postavlja mnogo ljudi. Nekateri skušajo enostavno razumeti temeljno resnico o Stvarniku, in sicer kje prebiva. Drugi vprašanje, kje je Bog, postavljajo po kakšni veliki katastrofi ali za tem, ko se osebno znajdejo v hudi stiski, in ne morejo razumeti, zakaj Bog ne poseže vmes. So pa tudi takšni, ki kaj takega sploh ne vprašujejo, ker zavračajo že samo zamisel, da bi Bog obstajal. (Psalm 10:4)
2. Kateri so uspešni v iskanju Boga?
2 Seveda pa je mnogo takih, ki priznavajo številne dokaze o obstoju Boga. (Psalm 19:1; 104:24) Nekateri od teh se enostavno zadovoljijo že s kakšno obliko religije. Toda milijone drugih povsod po svetu je močna ljubezen do resnice spodbudila k iskanju pravega Boga. Njihovo prizadevanje ni brezuspešno, ker Bog »ni daleč nobenemu od nas«. (Dejanja 17:26–28)
3. a) Kje Bog prebiva? b) Kaj pomeni svetopisemsko vprašanje »Kje je Jehova«?
3 Ko človek zares najde Jehova, spozna, da je ‚Bog duh‘, neviden človeškim očem. (Janez 4:24) Jezus je o pravem Bogu govoril kot o ‚svojem Očetu, ki je v nebesih‘. Kaj to pomeni? To, da je področje bivanja našega nebeškega Očeta v duhovnem pogledu vzvišeno, podobno kot je nebo visoko nad zemljo. (Matevž 12:50, poudarili mi; Izaija 63:15) Bog nam, čeprav ga ne moremo videti s fizičnimi očmi, omogoča, da ga lahko spoznamo in se veliko naučimo o njegovih namenih. (2. Mojzesova 33:20; 34:6, 7) Odgovarja na vprašanja iskrenih ljudi, ki iščejo smisel življenja. Priskrbel nam je trdno podlago, da lahko glede zadev, ki se tičejo našega življenja, ugotovimo, kje je on, namreč kako gleda na te zadeve in ali so naše želje v skladu z njegovimi nameni. Želi, da ga vprašujemo o takih stvareh in da se močno trudimo priti do odgovorov. Jehova je po preroku Jeremiju pokaral staroveške Izraelce, ker niso ravnali tako. Božje ime so poznali, vendar niso vpraševali: »Kje je GOSPOD [Jehova, NW]?« (Jeremija 2:6) Jehovovi nameni niso bili njihova glavna skrb. Niso iskali njegovega vodstva. Ko sprejemate odločitve, bodisi velike ali majhne, ali se vprašate »Kje je Jehova«?
Tisti, ki so vpraševali Boga
4. Kako nam lahko koristi Davidov zgled glede tega, kako je vpraševal Jehova?
4 David, Jesejev sin, je že kot mladenič razvil močno vero v Jehova. Poznal ga je kot »živega Boga«. David je osebno izkusil Jehovovo zaščito. Vera in ljubezen do ‚Jehovovega imena‘ (NW) sta ga spodbudili, da je ubil do zob oboroženega filistejskega velikana Goliata. (1. Samuelova 17:26, 34–51) Toda David zaradi tega uspeha ni postal domišljav. Ni razmišljal, da bo Jehova zdaj enostavno blagoslovil vsako njegovo delo. V nadaljnjih letih je vedno znova vpraševal Jehova, preden je sprejel kako odločitev. (1. Samuelova 23:2; 30:8; 2. Samuelova 2:1; 5:19) Neprestano je molil: »Pota svoja mi kaži, GOSPOD, steze svoje me uči. Vodi me, da hodim po resnici tvoji, in uči me, ker ti si Bog rešenja mojega, tebe čakam ves dan.« (Psalm 25:4, 5) Kako dober zgled, ki naj bi ga posnemali!
5., 6. Kako je Josafat ob različnih priložnostih v svojem življenju iskal Jehova?
5 V dneh kralja Josafata, petega kralja v Davidovi kraljevski liniji, so se združene sile treh narodov vzdignile v boj zoper Juda. Ljudstvo se je znašlo v nevarnosti in Josafat je ‚obrnil obraz, da bi iskal GOSPODA‘. (2. letopisov 20:1–3) To ni bilo prvič, da je Josafat iskal Jehova. Kralj se je že pred tem izogibal čaščenja Baala, ki se mu je vdajalo odpadniško severno Izraelovo kraljestvo, in se odločil, da bo hodil po Jehovovih poteh. (2. letopisov 17:3, 4) Kako je torej zdaj, ko mu je pretila nevarnost, »iskal GOSPODA«?
6 Josafat je v javni molitvi, ki jo je v tem težavnem času izrekel v Jeruzalemu, pokazal, da se je spomnil na Jehovovo vsemogočno moč. Poglobljeno je premišljeval o Jehovovem namenu, ki se je kazal v tem, kako je pregnal druge narode in dal Izraelu v posest določeno ozemlje. Kralj je priznal, da potrebuje Jehovovo pomoč. (2. letopisov 20:6–12) Ali se je Jehova ob tej priložnosti dal najti? Vsekakor. Jehova je po levitu Jahazielu dal določna navodila in naslednjega dne svojemu ljudstvu naklonil zmago. (2. letopisov 20:14–28) Kako ste lahko prepričani, da se bo Jehova tudi vam pustil najti, ko se boste obrnili k njemu po vodstvo?
7. Čigave molitve Bog posluša?
7 Jehova ni pristranski. Ljudi iz vseh narodov vabi, naj ga iščejo v molitvi. (Psalm 65:2; Dejanja 10:34, 35) Pozoren je na to, kar imajo prosilci v srcu. Zagotavlja nam, da sliši molitve pravičnih. (Pregovori 15:29) Nekaterim, ki se prej niso zanimali zanj, zdaj pa ponižno iščejo njegovega vodstva, se pusti najti. (Izaija 65:1) Posluša celo molitve tistih, ki so prekršili njegov zakon, a se zdaj ponižno kesajo. (Psalm 32:5, 6; Dejanja 3:19) Toda če se človek v srcu ne pokorava Bogu, so njegove molitve zaman. (Marko 7:6, 7) Premislite o nekaterih zgledih.
Prosili so, toda niso dobili odgovora
8. Zakaj Jehova ni sprejel molitev kralja Savla?
8 Zatem ko je prerok Samuel povedal kralju Savlu, da ga je Bog zaradi njegove neposlušnosti zavrgel, je Savel padel na kolena pred Jehovom in ga molil. (1. Samuelova 15:30, 31) Vendar se je le pretvarjal. Savlu ni bilo do tega, da bi ubogal Boga, hotel je le, da bi mu bila pred ljudstvom izkazana čast. Ko so se kasneje Filistejci bojevali zoper Izrael, je Savel formalno povprašal Jehova. Toda ko ni dobil odgovora, se je posvetoval s spiritističnim medijem, čeprav je vedel, da Jehova takšno početje obsoja. (5. Mojzesova 18:10–12; 1. Samuelova 28:6, 7) Prva knjiga letopisov 10:14 glede Savla povzema takole: »GOSPODA [. . .] ni vprašal.« Zakaj? Ker Savlove molitve niso temeljile na veri. Bilo je tako, kot če sploh ne bi molil.
9. Kaj je bilo narobe z Zedekijevo prošnjo za Jehovovo vodstvo?
9 Podobno so tudi Judje proti koncu Judovega kraljestva izrekali več molitev in bolj povpraševali Jehovove preroke za nasvet. Ljudstvo je sicer trdilo, da spoštuje Jehova, vendar je obenem tudi malikovalo. (Zefanija 1:4–6) Čeprav so vpraševali Boga, niso pripravili svojega srca, da bi se podredili njegovi volji. Kralj Zedekija je Jeremija rotil, naj povpraša Jehova zanj. Jehova je kralju pred tem že povedal, kaj naj naredi. Vendar ga ta zaradi nevere in strahu pred ljudmi ni ubogal in Jehova mu ni dal nobenega drugega odgovora, ki bi ga želel slišati. (Jeremija 21:1–12; 38:14–19)
10. Kaj je bilo narobe z Johananovim iskanjem Jehovovega vodstva in kaj se naučimo iz njegove napake?
10 Po tem, ko je babilonska vojska porušila Jeruzalem in odvedla judovsko prebivalstvo v ujetništvo, se je Johanan pripravil, da bo majhno skupino Judov, ki so še ostali na Judovem, popeljal v Egipt. Napravili so načrt, toda pred odhodom so Jeremija zaprosili, naj moli zanje in poišče vodstva pri Jehovu. Vendar ko niso dobili odgovora, ki so si ga želeli, so vseeno naredili po svojem načrtu. (Jeremija 41:16–43:7) Ali vidite v teh dogodkih pouk, ki vam lahko pomaga, da se vam bo Jehova pustil najti, ko boste iskali njegovo obličje?
»Presojajte«
11. Zakaj moramo udejanjati to, kar piše v Listu Efežanom 5:10?
11 K pravemu čaščenju spada več kot le to, da svojo posvetitev simboliziramo s potopitvijo pod vodo, obiskujemo občinske shode in sodelujemo v javni strežbi. Zajema vse naše življenje. Dnevno smo izpostavljeni pritiskom, tako prikritim kakor bolj očitnim, zaradi katerih bi lahko skrenili s poti, ki je v soglasju z bogovdanostjo. Kako se bomo nanje odzvali? Apostol Pavel je pisal zvestim kristjanom v Efezu in jih spodbudil: »Presojajte, kaj je Gospodu po volji.« (Efežanom 5:10) Številni primeri, o katerih poroča Sveto pismo, kažejo, da je takšno ravnanje zares modro.
12. Zakaj Jehova ni bil zadovoljen, ko je David naročil preseliti skrinjo zaveze v Jeruzalem?
12 Potem ko je bila skrinja zaveze vrnjena Izraelu in so jo veliko let hranili v Kirjat-jearimu, jo je kralj David želel premestiti v Jeruzalem. Posvetoval se je s poveljniki ljudstva in dejal, da bodo skrinjo preselili, ‚če se bo njim zdelo prav in če bo ta stvar od GOSPODA‘. Vendar je premalo poizvedoval, da bi se prepričal, kakšna je Jehovova volja glede te zadeve. Če bi to storil, skrinje ne bi nikoli naložili na voz. Nosili bi jo kahatski leviti na ramenih, kot je Bog jasno naročil. Čeprav je David Jehova pogosto vpraševal, pa ob tej priložnosti tega ni storil tako, kot bi moral. Posledice so bile katastrofalne. David je kasneje priznal: »GOSPOD, naš Bog, [je storil] pretrg med nami, ker ga nismo iskali, kakor je prav.« (1. letopisov 13:1–3; 15:11–13; 4. Mojzesova 4:4–6, 15; 7:1–9)
13. Kateri opomin vsebuje pesem, ki so jo leviti zapeli, ko so skrinjo uspešno prenesli?
13 Ko so leviti skrinjo končno prenesli iz Obededomove hiše v Jeruzalem, so zapeli pesem, ki jo je spesnil David. V njej je bil tudi iskren opomin: »Iščite GOSPODA in moči njegove, iščite vedno obličje njegovo! Spominjajte se čudes njegovih, ki jih je storil, čudovitih znamenj in razsodkov ust njegovih.« (1. letopisov 16:11, 12)
14. Kaj se lahko naučimo iz Salomonovega dobrega zgleda in iz napak, ki jih je storil kasneje v življenju?
14 David je pred svojo smrtjo sinu Salomonu svetoval: »Če ga [Jehova] boš iskal, ga boš našel.« (1. letopisov 28:9, SSP) Potem ko je Salomon zasedel prestol, je odšel v Gibeon, kjer je bil postavljen shodni šotor, in žrtvoval Jehovu. Tam ga je Jehova povabil: »Prosi, kaj naj ti dam.« Jehova je Salomonu v odgovor na njegovo prošnjo velikodušno dal modrosti in znanja, da bi sodil Izraelu, vrhu vsega pa še bogastvo in čast. (2. letopisov 1:3–12) Salomon je po gradbenem načrtu, ki ga je Jehova priskrbel Davidu, zgradil veličasten tempelj. Vendar pa ni iskal Jehova v svojem zakonskem življenju. Poročil se je z ženskami, ki niso bile Jehovove častilke. Te so mu v njegovih kasnejših letih odvrnile srce od Jehova. (1. kraljev 11:1–10) Ne glede na to, kako pomembni, modri ali izobraženi utegnemo biti, pomembno je, da ‚presojamo, kaj je Gospodu po volji‘!
15. Zakaj je lahko Asa z zaupanjem molil k Jehovu, naj reši Juda, ko je zoper ljudstvo prišel Etiopec Zerah?
15 Potrebo po tem še podkrepi zapis o kraljevanju Salomonovega pravnuka Asa. Enajst let za tem, ko je Asa zakraljeval, je nad Juda prišel Etiopec Zerah z vojsko, ki je štela milijon mož. Ali bo Jehova rešil Juda? Več kot 500 let prej je Jehova jasno povedal, kaj lahko njegovo ljudstvo pričakuje, če ga bo poslušalo in izpolnjevalo njegove zapovedi, in kaj se bo zgodilo, če ne bo tako ravnalo. (5. Mojzesova 28:1, 7, 15, 25) Asa je na začetku svojega kraljevanja odpravil iz Juda oltarje in stebre, ki se jih je uporabljalo pri krivem čaščenju. Ljudstvo je spodbujal, »naj išče GOSPODA«. Ni čakal, da bi se zgodila nesreča in bi šele nato ukrepal. Asa je torej lahko v veri molil k Jehovu, naj ukrepa v njihov prid. Kakšen je bil izid? Jehova jim je naklonil osupljivo zmago. (2. letopisov 14:2–12)
16., 17. a) Glede česa je Jehova opomnil Asa, čeprav je v boju zmagal? b) Kako se je Asu pomagalo, ko je ravnal nemodro, vendar kako se je odzval? c) Kako nam lahko koristi, če premišljujemo o Asovem ravnanju?
16 Vseeno pa je Jehova k zmagovalnemu kralju poslal Azarija, naj sporoči: »Poslušajte me, Asa in ves Juda in Benjamin! GOSPOD je z vami, dokler ste vi ž njim. In ko ga iščete, ga najdete; ako ga pa zapustite, zapusti on vas.« (2. letopisov 15:2) Asa je z obnovljeno gorečnostjo podprl pravo čaščenje. Vendar ko mu je 24 let kasneje ponovno pretila vojna, ni iskal Jehova. Ni poiskal nasveta v Božji Besedi in ni se spomnil, kaj je Jehova storil, ko je na Judovo vdrla etiopska vojska. Nespametno je sklenil zavezništvo s Sirijo. (2. letopisov 16:1–6)
17 Jehova je zato k Asu poslal vidca Hananija, da bi ga pokaral. Za Asa ni bilo prepozno niti potem, ko mu je videc pojasnil Jehovov pogled na zadevo. Toda Asa se je razjezil in Hananija vrgel v ječo. (2. letopisov 16:7–10) Kako žalostno! Kako pa je z nami? Ali iščemo Boga, potem pa nočemo sprejeti nasveta? Ali smo hvaležni skrbnemu starešinu, ko nam svetuje iz Biblije, če smo se zapletli s svetom, in nam tako ljubeče pomaga razumeti, »kaj je Gospodu po volji«?
Ne pozabite vpraševati
18. Kako nam lahko koristi to, kar je Elihu rekel Jobu?
18 Pod stresom lahko razočara celo kdo, ki si je pridobil že lepo spričevalo v Jehovovi službi. Ko je Joba udarila odvratna bolezen, ko je izgubil otroke in gmotno posest in ko so ga prijatelji obsuli z lažnimi obtožbami, ni videl nobenega drugega razen sebe. Elihu ga je opomnil: ‚Nihče ne pravi: Kje je Bog, moj Stvarnik?‘ (Job 35:10) Job se je moral osrediniti na Jehova in razmisliti, kako on gleda na zadevo. Job je ta opomin ponižno sprejel, in njegov zgled nam lahko pomaga narediti enako.
19. Na kaj so Izraelci pogosto pozabili?
19 Izraelci so vedeli, kako je Bog z njimi ravnal v preteklosti. Toda vse prepogosto so na to pozabili, ko so se spoprijemali z določenimi razmerami v življenju. (Jeremija 2:5, 6, 8) Ko so se morali za kaj odločiti, so se gnali za lastnimi užitki, namesto da bi vpraševali: »Kje je Jehova?« (Izaija 5:11, 12)
Še naprej vprašujte: »Kje je Jehova?«
20., 21. a) Kdo danes kaže Elizejevega duha pri iskanju Jehovovega vodstva? b) Kako lahko posnemamo njihov zgled vere in kako nam lahko to koristi?
20 Ob koncu Elijeve javne strežbe je njegov strežnik Elizej vzel plašč, ki je padel s preroka, šel k Jordanu, udaril po vodi in vprašal: »Kje je Jehova, Bog Elijev?« (2. kraljev 2:14) Jehova je odgovoril tako, da je pokazal, da je njegov duh zdaj na Elizeju. Kaj se lahko iz tega naučimo?
21 Nekaj podobnega se je zgodilo v sodobnem času. Nekateri maziljeni kristjani, ki so imeli vodilno vlogo v oznanjevanju, so zapustili zemeljsko prizorišče. Tisti, ki jim je bil takrat zaupan nadzor, so preiskovali Sveto pismo in molili k Jehovu za vodstvo. Niso nehali vpraševati: »Kje je Jehova?« Jehova zato svoje ljudstvo še naprej vodi in ga blagoslavlja pri delu. Ali posnemamo njihovo vero? (Hebrejcem 13:7) Če jo, bomo ostali tesno povezani z Jehovovo organizacijo, se odzivali na njeno vodstvo in karseda sodelovali pri delu, ki se opravlja pod vodstvom Jezusa Kristusa. (Zaharija 8:23)
Kako bi odgovorili?
• S kakšnim namenom, naj bi vpraševali »Kje je Jehova«?
• Kako lahko danes dobimo odgovor na vprašanje »Kje je Jehova«?
• Zakaj Bog nekaterih molitev za vodstvo ne usliši?
• Kateri biblijski zgledi kažejo, da moramo ‚presojati, kaj je Gospodu po volji‘?
[Preučevalna vprašanja]
[Slika na strani 9]
Kako je kralj Josafat iskal Jehova?
[Slika na strani 10]
Zakaj se je Savel posvetoval s spiritističnim medijem?
[Slika na strani 12]
Molite, preučujte in poglobljeno premišljujte, da bi dognali, »kje je Jehova«