Kristus govori občinam
Kristus govori občinam
»To pravi on, ki drži sedmero zvezd v desnici svoji.« (RAZODETJE 2:1)
1., 2. Zakaj bi nas moralo zanimati to, kar je Kristus povedal sedmim občinam v Mali Aziji?
JEHOVOV edinorojeni Sin, Jezus Kristus, je Poglavar krščanske občine. Svoje glavarstvo izvaja tako, da občino maziljenih sledilcev pohvali in korigira, ter jo s tem ohranja neomadeževano. (Efežanom 5:21–27) Zgled tega je zapisan v drugem in tretjem poglavju knjige Razodetje, kjer najdemo Jezusova krepka in ljubeča sporočila, namenjena sedmim občinam v Mali Aziji.
2 Apostol Janez je, preden je slišal besede, namenjene sedmim občinam, prejel videnje o ‚Gospodovem dnevu‘. (Razodetje 1:10, SSP) Ta »dan« se je začel z vzpostavitvijo Mesijanskega kraljestva leta 1914. Zato je to, kar je Kristus povedal občinam, zelo pomembno v teh zadnjih dneh. Njegove spodbude in nasveti nam pomagajo spoprijemati se z razmerami v teh nevarnih časih. (2. Timoteju 3:1–5)
3. Kaj v prenesenem pomenu predstavljajo »zvezde«, »angeli« in ‚zlati svečniki‘, ki jih je Janez videl?
3 Janez je zagledal oslavljenega Jezusa Kristusa, ki »drži sedmero zvezd v desnici svoji« in ki »hodi sredi sedmerih svečnikov zlatih« oziroma občin. »Zvezde« so »angeli sedmerih cerkva [občin, NW]«. (Razodetje 1:20; 2:1) Zvezde včasih simbolizirajo angelska duhovna bitja, vendar pa Kristus ne bi uporabil človeka, da bi pisal sporočila duhovnim bitjem. Zato je razumljivo, da te »zvezde« označujejo z duhom maziljene nadzornike oziroma maziljena starešinstva. Izraz »angeli« se nanaša na njihovo vlogo, ki jo imajo kot sli. Ker se Božja organizacija širi, postavlja ‚zvesti oskrbnik‘ za nadzornike tudi usposobljene može izmed Jezusovih »drugih ovac«. (Lukež 12:42–44; Janez 10:16)
4. Kako starešinam koristi, ker so pozorni na to, kar Kristus govori občinam?
4 »Zvezde« so v Jezusovi desnici, torej pod njegovo oblastjo, nadzorom, naklonjenostjo in zaščito. Potemtakem so mu odgovorni. Današnji starešine so pozorni na sporočila, namenjena vsaki od sedmih občin, in tako vidijo, kako lahko ravnajo v podobnih okoliščinah. Seveda pa moramo Božjega Sina poslušati vsi kristjani. (Marko 9:7) Kaj se torej lahko naučimo, če smo pozorni, ko Kristus govori občinam?
Angelu v Efezu
5. Kakšno mesto je bil Efez?
5 Jezus je občino v Efezu pohvalil in pokaral. (Beri Razodetje 2:1–7.) V tem bogatem trgovskem in verskem središču na zahodni obali Male Azije je stal ogromen tempelj boginje Artemide. Čeprav je bil Efez poln nemorale, krive vere in čarovništva, je Bog blagoslovil strežbo apostola Pavla in drugih v tem mestu. (Dejanja, 19. poglavje)
6. Kako so današnji zvesti kristjani podobni kristjanom v starem Efezu?
6 Kristus je efeško občino takole pohvalil: »Vem za dela tvoja in trud tvoj in stanovitnost [zdržljivost, NW] tvojo, in da ne moreš prenašati hudobnih in si preizkusil nje, ki se imenujejo apostole, a niso, in si jih spoznal kot lažnike.« Danes imajo občine Jezusovih pravih sledilcev podobno spričevalo v dobrih delih, trudu in zdržljivosti. Ne trpijo krivih bratov, ki želijo, da bi se jih imelo za »apostole«. (2. Korinčanom 11:13, 26) Kakor Efežani tudi današnji zvesti kristjani ‚ne morejo prenašati hudobnih‘. Da bi torej Jehovovo čaščenje ohranili čisto in zaščitili občino, se ne družijo z zakrknjenimi odpadniki. (Galatom 2:4, 5; 2. Janezov 8–11)
7., 8. Katero resno težavo je imela efeška občina in kako lahko mi ravnamo v podobnih okoliščinah?
7 Vendar pa so efeški kristjani imeli resen problem. »Imam zoper tebe,« je rekel Jezus, »da si opustil prvo [prvotno, SSP] ljubezen svojo.« Člani občine so morali zopet razvneti svojo prvotno ljubezen do Jehova. (Marko 12:28–30; Efežanom 2:4; 5:1, 2) Vsi moramo paziti, da ne izgubimo prve ljubezni do Boga. (3. Janezov 3) Toda kaj storiti, če nam morda želja po gmotnih dobrinah ali prizadevanje za užitki postaja v življenju najpomembnejše? (1. Timoteju 4:8; 6:9, 10) Tedaj bi morali Boga v molitvi goreče prositi za pomoč, da bi takšne težnje nadomestili z močno ukoreninjeno ljubeznijo do Jehova in hvaležnostjo za vse, kar sta skupaj s Sinom za nas naredila in še delata. (1. Janezov 4:10, 16)
8 Kristus je Efežane spodbudil: »Spominjaj se [. . .], odkod si padel, in izpokóri se in delaj prva dela.« Kaj, če tega niso storili? »Ako pa ne,« je rekel Jezus, »ti pridem in premaknem svečnik tvoj z mesta njegovega.« Če bi vse ovce izgubile svojo prvotno ljubezen, »svečnik« oziroma občina ne bi več obstajala. Zato si kot goreči kristjani z vso močjo prizadevajmo, da bi občina še naprej duhovno svetila. (Matevž 5:14–16)
9. Kako bi morali gledati na sektaštvo?
9 Pohvalno pa je, da so Efežani sovražili »dela [sekte, NW] Nikolajcev«. Razen tega, kar piše v knjigi Razodetje, ni nobenih določnih podatkov o izvoru, naukih in običajih te sekte. Ker pa je Jezus obsodil privrženost ljudem, moramo sektaštvo še naprej sovražiti, tako kot so ga sovražili kristjani v Efezu. (Matevž 23:10)
10. Kaj bodo doživeli tisti, ki so pozorni na to, kaj govori duh?
10 »Kdor ima uho, naj sliši, kaj Duh govori cerkvam [občinam, NW],« je rekel Kristus. Ko je bil Jezus na zemlji, je govoril pod vplivom Božjega duha. (Izaija 61:1; Lukež 4:16–21) Morali bi torej biti pozorni na to, kar nam Bog danes po svetem duhu sporoča po Jezusu. Jezus je pod vodstvom duha obljubil: »Njemu, kdor premaga, dam jesti z drevesa življenja, ki je v raju Božjem.« Za maziljence, ki so pozorni na to, kar govori duh, pomeni to nesmrtno življenje v nebeškem ‚Božjem raju‘ oziroma v navzočnosti samega Jehova. Pripadniki ‚velike množice‘, ki prav tako poslušajo, kaj govori duh, se bodo veselili življenja v zemeljskem raju, kjer bodo pili iz ‚reke vode življenja‘ in bodo ozdravljeni z ‚listjem dreves‘, ki bodo rasla vzdolž reke. (Razodetje 7:9; 22:1, 2; Lukež 23:43)
11. Kaj lahko naredimo, da bi spodbujali k ljubezni do Jehova?
11 Efežani so izgubili svojo prvotno ljubezen, toda kaj, če se kaj podobnega prične dogajati v občini danes? Potrudimo se, da kot posamezniki spodbujamo k ljubezni do Jehova, tako da govorimo o njegovem ljubečem ravnanju. Izrazimo lahko svojo hvaležnost za ljubezen, ki jo je Bog pokazal, ko je po svojem ljubljenem Sinu priskrbel odkupnino. (Janez 3:16; Rimljanom 5:8) Ko je primerno, lahko Božjo ljubezen omenimo v komentarjih in programskih točkah na shodih. Ljubezen, ki jo sami čutimo do Jehova, pa lahko pokažemo tudi s tem, da v krščanski strežbi hvalimo njegovo ime. (Psalm 145:10–13) Da, s svojimi besedami in deli lahko naredimo veliko, da v občini zopet razvnamemo oziroma okrepimo prvotno ljubezen.
Angelu v Smirni
12. Kaj nam zgodovina odkrije o Smirni in tamkajšnjih verskih navadah?
12 Občino v Smirni je pohvalil Kristus, ki je opisan kot »Prvi in Poslednji, ki je bil mrtev in je oživel«, tako da je bil obujen. (Beri Razodetje 2:8–11.) Smirno (današnji Izmir v Turčiji) so zgradili na zahodni obali Male Azije. Mesto so naselili Grki, Lidijci pa so ga okrog leta 580 pr. n. š. porušili. Nasledniki Aleksandra Velikega so Smirno ponovno zgradili na drugem kraju. Mesto je postalo del rimske province Azije ter je bilo cvetoče trgovsko središče, znano po sijajnih javnih zgradbah. Zaradi templja, posvečenega cesarju Tiberiju, je bilo tudi središče čaščenja cesarja. Častilci so morali darovati ščepec kadila in reči »Cesar je Gospod«. Kristjani pa se temu niso mogli podrejati, saj so priznavali »Jezusa za Gospoda«. Zato so trpeli stisko. (Rimljanom 10:9)
13. V katerem pogledu so bili kristjani v Smirni bogati, čeprav so bili v gmotnem pogledu revni?
13 Kristjani v Smirni so poleg stiske trpeli tudi revščino. Morda so, zato ker niso sodelovali v čaščenju cesarja, morali prenašati gospodarske težave. Tudi današnji Jehovovi služabniki se spoprijemajo s podobnimi preizkušnjami. (Razodetje 13:16, 17) Čeprav so v gmotnem pogledu revni, pa so tisti, ki so podobni kristjanom v Smirni, bogati duhovno, to pa je tisto, kar je zares pomembno! (Pregovori 10:22, NW; 3. Janezov 2)
14., 15. Kakšno tolažbo lahko maziljenci zajemajo iz Razodetja 2:10?
14 Večina Judov v Smirni je sestavljala ‚satanovo zbornico‘, ker so se ravnali po nesvetopisemskih običajih, zavrgli so Božjega Sina in sramotili njegove z duhom rojene sledilce. (Rimljanom 2:28, 29) Toda nadaljnje Kristusove besede so lahko maziljencem v veliko tolažbo! Takole pravi: »Nič se ne boj tega, kar ti bode trpeti. Glej, hudič bo vrgel nekatere izmed vas v ječo, da boste izkušeni, in imeli boste stisko deset dni. Bodi zvest do smrti, in dam ti venec [krono, NW] življenja.« (Razodetje 2:10)
15 Jezusa ni bilo strah umreti, da bi podprl Jehovovo suverenost. (Filipljanom 2:5–8) Čeprav se Satan danes bojuje zoper maziljeni ostanek, pa se maziljenci ne bojijo tega, kar morajo trpeti kot skupina – stisko, zapor ali nasilno smrt. (Razodetje 12:17) Premagali bodo svet. Zmagovalci poganskih iger so kot krono nosili venljiv venec iz cvetja, Kristus pa obujenim maziljencem obljublja, da bodo kot nesmrtna duhovna bitja prejeli »krono življenja«. Kakšno neprecenljivo darilo!
16. Na kaj bi morali biti pozorni, če smo povezani z občino, podobno tisti v nekdanji Smirni?
16 Kaj, če smo povezani z občino, ki je podobna tisti v nekdanji Smirni, pa naj je naše upanje nebeško ali zemeljsko? Tedaj pomagajmo sovernikom, da se osredotočijo na glavni razlog, zakaj Bog dopušča preganjanje – na sporno vprašanje vesoljne suverenosti. Vsak Jehovov pričevalec s svojo značajnostjo dokazuje, da je Satan lažnivec in da lahko celo preganjan človek neomajno zagovarja pravico Boga, da vlada kot Vesoljni suveren. (Pregovori 27:11) Spodbujajmo sokristjane, naj zdržijo preganjanje in bi tako neprenehoma ‚služili [Jehovu] brez strahu v svetosti [in zvestovdanosti, NW] in pravičnosti pred njim vse svoje žive dni‘ – celo večno. (Lukež 1:68, 69, 74, 75)
Angelu v Pergamonu
17., 18. Središče katerega čaščenja je bil Pergamon in kaj je lahko za posameznika pomenilo, če ni hotel sodelovati pri takšnem malikovanju?
17 Občina v Pergamonu je bila pohvaljena in pokarana. (Beri Razodetje 2:12–17.) Pergamon, ki je ležal približno 80 kilometrov severno od Smirne, je bilo mesto, prežeto s poganskim verovanjem. Kaže, da so kaldejski magi (astrologi) pribežali tja iz Babilona. Bolni ljudje so se zgrinjali v obnovljeni pergamonski tempelj Asklepija, krivega boga zdravilstva. Mesto je imelo tudi tempelj, posvečen čaščenju cesarja Avgusta, zato so ga imenovali »glavno središče cesarjevega kulta na začetku imperija«. (Encyclopædia Britannica, 1959, 17. zvezek, stran 507)
18 V Pergamonu je bil Zevsov oltar. Mesto pa je bilo tudi središče čaščenja ljudi, k čemur je spodbujal Hudič. Nič čudnega torej ni, da je bilo za tamkajšnjo občino rečeno, da prebiva, kjer je »prestol satanov«! Za tiste, ki so zagovarjali Jehovovo suverenost in niso hoteli častiti cesarja, se je to lahko končalo s smrtjo. Svet še vedno leži v Hudičevi moči in danes se državne simbole malikuje. (1. Janezov 5:19) Od prvega stoletja pa vse do danes je mučeniške smrti umrlo že veliko zvestih kristjanov, podobno kot je Kristus dejal za »Antipa, priče moje, zvestega mojega, ki je bil umorjen pri vas«. Bog Jehova in Jezus Kristus se gotovo spominjata takšnih zvestih služabnikov. (1. Janezov 5:21)
19. Kaj je storil Balaam in česa se moramo vsi kristjani varovati?
19 Kristus je tudi govoril o ‚Balaamovem nauku‘. Lažni prerok Balaam je iz pohlepa po gmotnem dobičku skušal prekleti izraelski narod. Ko je Bog to prekletstvo obrnil v blagoslov, je Balaam skupaj z moabskim kraljem Balakom veliko Izraelcev zvabil v malikovalstvo in spolno nemoralo. Krščanski starešine se morajo tako trdno postaviti za pravičnost, kot se je Pinehas, ki je ukrepal proti Balaamovemu delovanju. (4. Mojzesova 22:1–25:15; 2. Petrov 2:15, 16; Juda 11) Pravzaprav se moramo vsi kristjani varovati malikovalstva ter paziti, da se v občino ne bi priplazila spolna nemorala. (Juda 3, 4)
20. Kaj bi moral narediti vsak kristjan, ki se prične ukvarjati z odpadniškimi zamislimi?
20 Občina v Pergamonu je bila v veliki nevarnosti, ker je v svoji sredi dopuščala ‚tiste, ki so se držali nauka [sekte, NW] Nikolajcev‘. Kristus je občini dejal: »Izpokóri se [. . .]; ako pa ne, ti pridem hitro in vojskoval se bom ž njimi z mečem svojih ust.« Sektaši želijo kristjanom duhovno škoditi. Zato tisti, ki se nagibajo k temu, da spodbujajo razprtije in sekte, ne bodo podedovali Božjega kraljestva. (Rimljanom 16:17, 18; 1. Korinčanom 1:10; Galatom 5:19–21) Kristjan, ki se prične ukvarjati z odpadniškimi zamislimi in jih hoče širiti naprej, bi si moral vzeti k srcu Kristusovo svarilo! Če se želi obvarovati pred katastrofo, bi se moral pokesati in pri starešinah v občini poiskati duhovno pomoč. (Jakob 5:13–18) Pomembno je takoj ukrepati, saj bo Jezus hitro prišel izvršit obsodbo.
21., 22. Kdo zaužije ‚skrito mano‘ in kaj to simbolizira?
21 Zvestim maziljenim kristjanom in njihovim zvestovdanim tovarišem se ni treba bati prihajajoče sodbe. Vse tiste, ki upoštevajo Jezusove nasvete, dane pod vodstvom Božjega svetega duha, čakajo blagoslovi. Maziljenci, ki premagajo svet, bodo na primer povabljeni, da jedo ‚skrito mano‘, in prejeli bodo »bel kamenček« (SSP), na katerem bo zapisano »novo ime«.
22 Bog je Izraelcem priskrbel mano in jih z njo hranil med 40-letnim potovanjem po pustinji. Nekaj tega ‚kruha‘ so hranili v zlati posodi znotraj skrinje zaveze in tako je bil skrit v Najsvetejšem shodnega šotora, kjer je čudežna svetloba simbolizirala Jehovovo navzočnost. (2. Mojzesova 16:14, 15, 23, 26, 33; 26:34; Hebrejcem 9:3, 4) Te skrite mane ni smel nihče jesti. Jezusovi maziljeni sledilci pa ob vstajenju dobijo nesmrtnost, kar je simbolizirano s tem, da jedo ‚skrito mano‘. (1. Korinčanom 15:53–57)
23. Kaj pomenita »bel kamenček« in »novo ime«?
23 Črn kamenček je na rimskih sodiščih pomenil obsodbo, bel pa oprostitev. To, da Jezus maziljenim kristjanom, ki zmagajo, da »bel kamenček«, kaže, da nanje gleda kot na nedolžne, brezmadežne in čiste. Ker so Rimljani kamenčke uporabljali tudi kot vstopnice za pomembne prireditve, lahko »bel kamenček« za maziljenca pomeni, da mu je dovoljen vstop v nebesa ob Jagnjetovi poroki. (Razodetje 19:7–9) »Novo ime« očitno pomeni prednost skupaj z Jezusom vladati v nebeškem Kraljestvu. Vse to je gotovo zelo spodbudno za maziljence kakor tudi za tiste, ki jim pomagajo v Jehovovi službi ter upajo, da bodo živeli na rajski zemlji!
24. Kakšno stališče naj bi zavzeli, ko gre za odpadništvo?
24 Modro si je zapomniti, da so občino v Pergamonu ogrožali odpadniki. Če kaj podobnega ogroža duhovno blaginjo občine, s katero smo povezani, povsem zavrnimo odpadništvo in vztrajajmo v resnici. (Janez 8:32, 44; 3. Janezov 4) Ker lahko lažni učitelji ali posamezniki, ki se nagibajo k odpadništvu, pokvarijo celotno občino, se moramo odpadništvu odločno postaviti po robu in nikoli dovoliti, da bi nas zlobno prepričevanje odvrnilo od poslušnosti resnici. (Galatom 5:7–12; 2. Janezov 8–11)
25. Katerim občinam so namenjena Kristusova sporočila, ki jih bomo pregledali v naslednjem članku?
25 Pohvale in nasveti, ki smo jih pregledali in jih je oslavljeni Jezus Kristus izrekel trem od sedmih občin v Mali Aziji, dajo zares misliti! Toda pod vodstvom svetega duha ima še marsikaj povedati ostalim štirim občinam. V naslednjem članku bomo pregledali ta sporočila, namenjena občinam v Tiatiri, Sardah, Filadelfiji in Laodikeji.
Kako bi odgovorili?
• Zakaj bi morali biti pozorni na to, kar Kristus govori občinam?
• Kako lahko pomagamo v občini zopet razvneti prvotno ljubezen?
• Zakaj lahko rečemo, da so bili gmotno revni kristjani v staroveški Smirni v resnici bogati?
• Kako bi morali gledati na odpadniške zamisli, če razmislimo o razmerah v pergamonski občini?
[Preučevalna vprašanja]
[Zemljevid na strani 10]
(Lega besedila – glej publikacijo)
GRČIJA
MALA AZIJA
Efez
Smirna
Pergamon
Tiatira
Sarde
Filadelfija
Laodikeja
[Slika na strani 12]
»Velika množica« se bo veselila zemeljskega raja
[Slika na strani 13]
Preganjani kristjani premagujejo svet