Poslušajmo, kaj duh govori!

»Kdor ima uho, naj sliši, kaj govori Duh cerkvam [občinam, NW].« (RAZODETJE 3:22)

1., 2. Kateri opomin je Jezus ponovil v svojih sporočilih sedmim občinam, ki so omenjene v knjigi Razodetje?

JEHOVOVI služabniki morajo biti pozorni na navdihnjene besede Jezusa Kristusa, ki jih je namenil sedmim občinam, omenjenim v biblijski knjigi Razodetje. V vsakem sporočilu je pravzaprav opomin: »Kdor ima uho, naj sliši, kaj Duh govori cerkvam [občinam, NW].« (Razodetje 2:7, 11, 17, 29; 3:6, 13, 22)

² Pregledali smo že Jezusova sporočila angelom oziroma nadzornikom v Efezu, Smirni in Pergamonu. Kako pa nam lahko koristi to, kar je po svetem duhu povedal še ostalim štirim občinam?

Angelu v Tiatiri

3. Kje je ležala Tiatira in po čem je bila še posebej znana?

³ ‚Božji Sin‘ občino v Tiatiri pohvali in pokara. (Beri Razodetje 2:18–29.) Tiatiro (današnji Akhisar) so zgradili vzdolž pritoka reke Gediz (nekdaj Hermus) v zahodni Mali Aziji. Mesto je bilo znano po številnih obrteh. Izdelovalci barv so iz korenin brošča pridobivali svoj slavni škrlat. Lidija, ki je med Pavlovim obiskom v Filipih  v Grčiji postala kristjanka, je bila »prodajalka škrlata, iz mesta Tiatir«. (Dejanja 16:12–15)

4. Zaradi česa je bila občina v Tiatiri pohvaljena?

⁴ Jezus je občino v Tiatiri pohvalil za njena dobra dela, ljubezen, vero, stanovitnost in delo v strežbi. Pravzaprav je bilo ‚njenih zadnjih del več nego prvih‘. Četudi smo na dobrem glasu, pa ne smemo nikoli postati brezbrižni glede naše morale.

5.–7. a) Kdo je bila ‚žena Jezabela‘ in kaj je bilo treba storiti glede njenega vpliva? b) K čemu bogovdane ženske spodbuja Kristusovo sporočilo občini v Tiatiri?

⁵ Občina v Tiatiri je trpela malikovalstvo, krive nauke in spolno nemoralo. V svoji sredi je imela »ženo Jezabelo« – morda skupino žensk, ki so kazale osebnostne poteze, podobne potezam hudobne kraljice Jezabele iz desetrodovnega Izraelovega kraljestva. Nekateri strokovnjaki menijo, da so ‚prorokinje‘ iz Tiatire skušale kristjane zvabiti v čaščenje bogov in boginj trgovskih združenj ter v sodelovanje pri praznikih, kjer se je jedlo hrano, žrtvovano malikom. Naj nobena samozvana prerokinja ne skuša upravljati z drugimi v današnji krščanski občini!

⁶ Kristus ‚je bil na tem, da ženo Jezabelo vrže na [bolniško, SSP] posteljo in tiste, ki prešeštvujejo ž njo, v stisko veliko, če se ne izpokore od njenih del‘. Nadzorniki ne bi smeli nikoli popustiti takšnim hudobnim naukom in vplivu. Nobenemu kristjanu tudi ni treba duhovno in telesno nečistovati ali pa se zaplesti v malikovalstvo, zato da bi spoznal, da so ‚satanove globočine‘ nekaj povsem zlobnega. Če upoštevamo Jezusovo svarilo, ‚bomo trdno držali, kar imamo,‘ in greh nad nami ne bo prevladal. Maziljenci so zavrnili brezbožna dela, poželenja in cilje, zato ob vstajenju prejmejo »oblast nad narodi«, ki jih bodo skupaj s Kristusom razbili na koščke. Današnje občine imajo simbolične zvezde, maziljencem pa bo ob nebeškem vstajenju dana ‚svetla jutranja zvezda‘, ki je ženin Jezus Kristus. (Razodetje 22:16)

⁷ Tiatirska občina je bila posvarjena, naj ne trpi zlobnega vpliva odpadniških žensk. Kristusovo navdihnjeno sporočilo občini današnjim pobožnim ženskam pomaga, da ohranijo mesto, ki jim ga je določil Bog. Ne skušajo gospodovati možem in nobenega brata ne skušajo zvabiti v duhovno ali telesno nečistovanje. (1. Timoteju 2:12) Takšne ženske so raje zgledne v dobrih delih in službi, ki je Bogu v hvalo. (Psalm 68:11; 1. Petrov 3:1–6) Če občina varuje to, kar ima – čisti nauk in čisto vedenje ter ceni kraljestveno službo – bo Kristus prišel s čudovitimi nagradami, in ne z obsodbo.

Angelu v Sardah

8. a) Kje so ležale Sarde in kaj določnega vemo o njih? b) Zakaj je občina v Sardah potrebovala pomoč?

⁸ Občina v Sardah je nujno potrebovala pomoč, ker je bila duhovno mrtva. (Beri Razodetje 3:1–6.) Sarde, ki so ležale približno 50 kilometrov južno od Tiatire, so bile cvetoče mesto. Zaradi trgovine, rodovitnega področja ter izdelave volnenih oblačil in preprog je mesto obogatelo in svojčas štelo približno 50.000 prebivalcev. Po besedah zgodovinarja Jožefa je bila v Sardah v prvem stoletju pr. n. š. velika judovska skupnost. Med  ruševinami mesta sta sinagoga in tempelj efeške boginje Artemide.

9. Kaj bi morali narediti, če svojo službo opravljamo zgolj mehanično?

⁹ Kristus je angelu občine v Sardah dejal: »Vem za dela tvoja, da imaš ime, da živiš, in si mrtev.« Kaj, če smo na glasu kot duhovno budni, v resnici pa smo brezbrižni do krščanskih prednosti in svojo službo opravljamo zgolj mehanično, naša duhovnost pa je »na tem, da umre« (SSP)? Potem se moramo ‚spomniti, kako smo prejeli in slišali‘ kraljestveno sporočilo, in obnoviti svoje naprezanje v sveti službi. Gotovo bi morali znova pričeti z vsem srcem sodelovati na krščanskih shodih. (Hebrejcem 10:24, 25) Kristus je občino v Sardah opozoril: »Ako se torej ne zbudiš, pridem kakor tat in ne boš vedel, ob kateri uri pridem nad tebe.« Ali to velja tudi danes? Kmalu bomo morali odgovarjati za svoja dela.

10. Kaj lahko celo v okoliščinah, ki so podobne tistim v Sardah, rečemo za nekatere kristjane?

¹⁰ Celo v okoliščinah, ki so podobne tistim v Sardah, se najde nekaj kristjanov, ki ‚ne oskrunijo svojih oblačil in lahko hodijo s Kristusom v belih, ker so vredni‘. Ohranjajo svojo krščansko identiteto, ostajajo neoskrunjeni, brez moralnih in verskih madežev tega sveta. (Jakob 1:27) Zato Jezus ‚nikakor ne bo izbrisal njihovih imen iz knjige življenja, ampak jih bo pripoznal pred svojim Očetom in angeli‘. Proglašeni bodo za vredne, da hodijo s Kristusom, in kot razred neveste maziljencev bodo oblečeni v svetlo in čisto tančico, kar simbolizira pravična dela Božjih svetih. (Razodetje 19:8) Čudovite službene prednosti, ki jih čakajo v nebesih, jih spodbujajo, da premagajo svet. Tudi tiste, ki jim je namenjeno večno življenje na zemlji, čakajo blagoslovi. Njihova imena so prav tako zapisana v knjigi življenja.

11. Kaj bi morali narediti, če se pogrezamo v duhovni spanec?

¹¹ Nihče od nas ne želi pasti v slabo duhovno stanje, kakršno je bilo v občini v Sardah. Toda kaj, če sprevidimo, da se pogrezamo v duhovni spanec? Morali bi hitro ukrepati v naše lastno dobro. Morda nas vlečejo brezbožna pota ali nismo več tako redni na shodih oziroma naredimo manj v strežbi. V goreči molitvi prosímo Jehova za pomoč. (Filipljanom 4:6, 7, 13) Z dnevnim branjem Biblije ter preučevanjem Svetega pisma in publikacij ‚zvestega oskrbnika‘ bomo ostali duhovno budni. (Lukež 12:42–44) Potem bomo podobni tistim v Sardah, ki jih je Kristus priznal, svojim sovernikom pa bomo v blagoslov.

Angelu v Filadelfiji

12. Kako bi opisali verske razmere v staroveški Filadelfiji?

¹² Jezus je občino v Filadelfiji pohvalil. (Beri Razodetje 3:7–13.) Filadelfija (današnji Alasehir) je bila bogato središče vinorodnega področja v zahodni Mali Aziji. Pravzaprav je bil tudi njihov glavni bog Dioniz, bog vina. Judje v Filadelfiji so očitno neuspešno poskušali prepričati tamkajšnje judovske kristjane, naj obdržijo oziroma pričnejo znova upoštevati nekatere vidike mojzesovske postave.

13. Kako Kristus uporablja »ključ Davidov«?

¹³ Kristus »ima ključ Davidov« in zaupano mu je bilo vse v zvezi s Kraljestvom ter upravljanje družine vernih. (Izaija 22:22; Lukež 1:32) Jezus je s tem ključem kristjanom v staroveški Filadelfiji in drugod odprl priložnosti in prednosti, povezane s Kraljestvom. Od leta 1919 je pred ‚zvestega oskrbnika‘ postavil ‚velika in široka vrata‘, ki vodijo v oznanjevanje Kraljestva, in noben nasprotnik jih ne more zapreti. (1. Korinčanom 16:9; Kološanom 4:2–4) Seveda pa so vrata kraljestvenih prednosti zaprta tistim iz ‚satanove zbornice‘, zato ker niso duhovni Izraelci.

14. a) Kaj je Jezus obljubil občini v Filadelfiji? b) Kako se lahko v ‚uri izkušnjave‘ obvarujemo padca?

 ¹⁴ Jezus je kristjanom v staroveški Filadelfiji obljubil naslednje: »Ker si ohranil besedo stanovitnosti moje, te ohranim tudi jaz iz ure izkušnjave, ki ima priti na vesoljni svet.« Za oznanjevanje je potrebna stanovitnost oziroma zdržljivost, kakršno je pokazal Jezus. Nikoli ni popustil sovražnikom, temveč je vztrajno izpolnjeval Očetovo voljo. Zato je bil obujen v nesmrtno nebeško življenje. Če smo trdni v svoji odločenosti, da služimo Jehovu, in z oznanjevanjem dobre novice podpiramo Kraljestvo, bomo obvarovani pred padcem v današnjem obdobju preizkušnje oziroma ‚uri izkušnjave‘. ‚Trdno bomo držali, kar imamo‘ od Kristusa, in si prizadevali povečati kraljestvene dobrine. To bo za maziljence pomenilo neprecenljivo nebeško krono, za njihove zvestovdane družabnike pa večno življenje na zemlji.

15. Kaj se zahteva od teh, ki bodo ‚stebri v Božjem templju‘?

¹⁵ Kristus dodaja: »Njega, kdor premaga, naredim za steber v templju Boga svojega [. . .], in zapišem nanj ime Boga svojega in ime mesta Boga svojega, novega Jeruzalema, ki z neba doli gre od Boga mojega, in ime svoje novo.« Maziljeni nadzorniki morajo  podpirati pravo čaščenje. Še naprej morajo biti vredni tega, da bodo člani »novega Jeruzalema«, in to tako, da oznanjujejo o Božjem kraljestvu in ostajajo duhovno čisti. To je nujno, če želijo biti stebri v oslavljenem nebeškem templju in kot nebeški državljani nositi ime Božjega mesta ter Kristusovo ime kot Jezusova nevesta. Imeti morajo seveda tudi uho, da ‚slišijo, kaj Duh govori cerkvam [občinam, NW]‘.

Angelu v Laodikeji

16. Kaj vemo o Laodikeji?

¹⁶ Kristus je pokaral samozadovoljnost laodikejske občine. (Beri Razodetje 3:14–22.) Laodikeja, ki je bila cvetoče industrijsko mesto in središče bančništva, je ležala približno 150 kilometrov vzhodno od Efeza in na križišču glavnih trgovskih poti v rodovitni dolini reke Lika. V tem kraju so izdelovali zelo znana oblačila iz črne volne. V Laodikeji, kjer je bila slavna zdravstvena šola, so verjetno izdelovali očesno zdravilo, znano kot frigijski prašek. Asklepij, bog zdravilstva, je bil eden od glavnih mestnih božanstev. Kaže, da je v Laodikeji živelo veliko Judov in nekateri od njih so očitno bili precej bogati.

17. Zakaj so bili kristjani v Laodikeji pokarani?

¹⁷ Jezus govori laodikejski občini po njenem »angelu«, in to odločno kot »priča zvesta in resnična, začetek stvarjenja Božjega«. (Kološanom 1:13–16) Kristjani v Laodikeji so bili pokarani, ker duhovno niso bili ‚ne mrzli, ne gorki [vroči, NW]‘. Bili so mlačni in Kristus je bil na tem, da jih izpljune iz svojih ust. To ponazorilo bi morali zlahka razumeti. V bližnjem Hierapolu so izvirali topli vrelci, v Kolosih pa so imeli hladno vodo. Ker so morali vodo v Laodikejo speljati kar precej oddaleč, je bila ta verjetno mlačna, ko je pritekla v mesto. Del poti je bila speljana skozi akvadukt. Blizu Laodikeje pa je tekla skozi prevrtane kamnite bloke, ki so jih med sabo spojili.

18., 19. Kako se lahko pomaga današnjim kristjanom, ki so podobni Laodikejcem?

¹⁸ Posamezniki, ki so danes podobni Laodikejcem, niso ne spodbudno vroči niti osvežilno mrzli. Izpljunilo se jih bo, podobno kot mlačno vodo! Kristus jih ne želi za svoje govornike, kot maziljene ‚veleposlanike, ki ga zastopajo‘. (2. Korinčanom 5:20, NW) Če se ne pokesajo, bodo izgubili prednost biti kraljestveni oznanjevalci. Laodikejci so iskali zemeljsko bogastvo in ‚niso vedeli, da so reveži in pomilovanja vredni in ubogi in slepi in nagi‘. Kdor jim je danes podoben, mora za to, da bi odpravil duhovno revščino, slepoto in goloto, od Kristusa kupiti ‚očiščeno zlato‘ preizkušene vere, »bela oblačila« pravičnosti in ‚mazilo‘, ki zboljša duhovni vid. Krščanski nadzorniki jim z veseljem pomagajo, da bi se zavedali duhovnih potreb in tako postali »bogati v veri«. (Jakob 2:5; Matevž 5:3) Poleg tega jim morajo nadzorniki pomagati, da uporabijo duhovno ‚mazilo‘ – da sprejmejo in se prilagodijo Jezusovemu pouku, nasvetom, zgledu in umskemu stališču. To je zdravilo proti ‚poželenju mesa, poželenju oči in napuhu življenja [bahavemu razkazovanju svojih življenjskih sredstev, NW]‘. (1. Janezov 2:15–17)

¹⁹ Jezus kara in disciplinira vse tiste, ki jih ima rad. Nadzorniki, ki so mu podložni, morajo nežno ravnati enako. (Dejanja 20:28, 29) Laodikejci so morali ‚biti goreči in se spreobrniti‘ (SSP), spremeniti so morali svoj način razmišljanja in življenja. Ali se je kdo med nami navadil življenjskega sloga, ki izpodriva našo sveto službo Bogu na manj pomembno mesto v življenju? Če je tako, ‚kupimo od Jezusa mazila‘, da bomo lahko uvideli pomembnost tega, da goreče najprej iščemo Kraljestvo. (Matevž 6:33)

20., 21. Kdo se danes ustrezno odziva na Jezusovo ‚trkanje‘ in kakšno je njihovo upanje?

²⁰ »Glej,« pravi Kristus, »pri vratih stojim in trkam; če kdo čuje glas moj in odpre  vrata, vstopim k njemu, in večerjal bom ž njim in on z menoj.« Jezus je o duhovnih rečeh pogosto učil, medtem ko se je udeležil kakega obeda. (Lukež 5:29–39; 7:36–50; 14:1–24) Zdaj trka na vrata občine, ki je podobna laodikejski. Ali se bodo njeni člani odzvali na njegovo trkanje, oživili svojo naklonjenost do njega, ga sprejeli v svojo sredo in mu dovolili, da jih uči? Če bodo, bo Kristus skupaj z njimi obedoval, kar jim bo duhovno zelo koristilo.

²¹ Današnje ‚druge ovce‘ so Jezusu figurativno dovolile vstopiti in takšno ravnanje vodi v večno življenje. (Janez 10:16; Matevž 25:34–40, 46) Vsakemu maziljencu, ki zmaga, bo Kristus dal prednost, da ‚sedi z njim na prestolu njegovem, kakor je tudi on premagal in sedel z Očetom svojim na prestol njegov‘. Da, maziljenim zmagovalcem Jezus obljublja čudovito nagrado, da bodo v nebesih skupaj z njim sedeli na prestolu na desnici njegovega Očeta. Zmagovalci izmed drugih ovc pa se veselijo čudovitega okolja na zemlji pod kraljestveno vlado.

Pouk za vse nas

22., 23. a) Kako lahko Jezusove besede, namenjene sedmim občinam, koristijo vsem kristjanom? b) Kaj bi morali biti odločeni delati?

²² Nedvomno lahko Jezusove besede, namenjene sedmim občinam v Mali Aziji, zelo koristijo vsem kristjanom. Krščanski starešine upoštevajo, da je Kristus občine ustrezno pohvalil, in to jih spodbuja, naj pohvalijo posameznike in občine, ki pazijo na svojo duhovnost. Če obstaja kakšna slabost, starešine pomagajo sovernikom udejanjati svetopisemske opomine. Različni nasveti, ki jih je Kristus dal sedmim občinam, lahko vsem nam še naprej koristijo, vse dokler jih ob goreči molitvi udejanjamo, in to brez obotavljanja. *

²³ V teh zadnjih dneh ni časa za samozadovoljnost, pridobitništvo ali kar koli drugega, zaradi česar bi lahko naša služba Bogu postala zgolj simbolična. Naj zato vse občine še naprej močno svetijo kakor svečniki, ki jih Jezus ohranja na njihovem mestu. Kot zvesti kristjani bodimo vedno odločeni, da bomo pozorni, ko Kristus govori, in da bomo prisluhnili temu, kar ima duh povedati. Tedaj se bomo večno veselili kot nosilci luči Jehovu v slavo.

[Podčrtna opomba]

Kako bi odgovorili?

• Kdo je bila ‚žena Jezabela‘ in zakaj je bogaboječe žene ne posnemajo?

• Kakšne razmere so bile v sardski občini in kaj lahko storimo, da ne bi postali podobni mnogim tamkajšnjim kristjanom?

• Kaj je Jezus obljubil filadelfijski občini in kako se to nanaša na današnji čas?

• Zakaj so bili laodikejski kristjani pokarani, toda kakšno upanje imajo goreči kristjani?

[Preučevalna vprašanja]

[Slika na strani 16]

Varovati se moramo zlobnega ravnanja ‚žene Jezabele‘

[Slike na strani 18]

Jezus je pred svoje sledilce postavil ‚velika in široka vrata‘, ki vodijo h kraljestvenim prednostim

[Slika na strani 20]

Ali boste Jezusa sprejeli in mu prisluhnili?