»Ne bojte se, ne plašite se«

»Ne bojte se, ne plašite se [. . .], GOSPOD [Jehova, NW] je z vami!« (2. LETOPISOV 20:17)

1. Kako terorizem učinkuje na ljudi in zakaj je njihov strah razumljiv?

TERORIZEM! Že sama beseda požene strah v kosti, izzove občutek negotovosti in nemoči. Vzbudi mešanico groze, žalosti in jeze. Beseda opisuje tudi to, česar se mnogi bojijo, da bo zadelo človeštvo v prihodnjih letih. Njihov strah temelji na dejstvu, da se nekatere države že desetletja bojujejo proti mnogim oblikam terorizma, a so pri tem le delno uspešne.

2. Kako se Jehovove priče odzivajo na problem terorizma in katera vprašanja se ob tem postavljajo?

² Vseeno pa obstaja pravi razlog za upanje. Jehovove priče, ki dejavno pričujejo v 234 deželah in področjih sveta, so presenetljivo optimistični. Ni jih strah, da se terorizma ne bo nikoli ustavilo. Namesto tega so prepričani, da bo odstranjen, in to kmalu. Ali je razumno biti tako optimističen? Le kdo bi lahko svet osvobodil te nadloge in kako bi to naredil? Glede na to, da smo nasilje verjetno že vsi tako ali drugače občutili, bi bilo dobro preiskati razlog za takšen optimizem.

3. Iz katerih razlogov je ljudi danes strah in kaj je napovedano za naš čas?

 ³ Ljudje so danes zaskrbljeni in prestrašeni iz različnih razlogov. Pomislite na vse tiste, ki zaradi starosti ne morejo več skrbeti sami zase, pa na posameznike, ki jih izčrpava neozdravljiva bolezen, in na družine, ki se s težavo prebijajo iz meseca v mesec. Pomislite pravzaprav, kako negotovo je že življenje sámo! Videti je, kakor da nenadna smrt zaradi nesreče ali katastrofe preži za vsakim vogalom, pripravljena narediti konec vsemu, kar nam je drago. Zaradi takšnega strahu in zaskrbljenosti, pa še številnih osebnih nesoglasij in razočaranj, je naš čas točno tak, kot ga je opisal apostol Pavel: »To pa vedi, da v zadnjih dneh nastanejo nevarni časi. Kajti ljudje bodo samoljubni [. . .], brezsrčni, nespravljivi, obrekljivi, nezmerni, surovi, nedobroljubni.« (2. Timoteju 3:1–3)

4. Kaj pozitivnega najdemo v mračnem opisu iz Drugega lista Timoteju 3:1–3?

⁴ Čeprav ta svetopisemski odlomek slika mračne razmere, pa daje hkrati tudi razlog za upanje. Bodite pozorni, da bo do takšnih nevarnih časov prišlo »v zadnjih dneh« Satanove sedanje hudobne stvarnosti. To pomeni, da je rešitev blizu in da bo hudobni svet kmalu nadomestilo vladanje popolnega Božjega kraljestva, za katero je Jezus svoje sledilce naučil moliti. (Matevž 6:9, 10) To Kraljestvo je Božja nebeška vlada, ki ‚vekomaj ne bo razdejana‘, temveč bo, kot pravi prerok Daniel, ‚zdrobila in uničila vsa ona [človeška] kraljestva, a sama bo stala na veke‘. (Daniel 2:44)

Krščanska nevtralnost proti terorizmu

5. Kako so se narodi nedavno odzvali na nevarnost terorizma?

⁵ Terorizem že desetletja zahteva tisoče življenj. Svet se te nevarnosti še posebej močno zaveda po napadih v New Yorku in Washingtonu (DC), 11. septembra 2001. Glede na obseg in splošno razširjenost terorizma so se narodi po vsem svetu hitro zbrali v boj zoper njega. Po poročilih občil so denimo 4. decembra 2001 »zunanji ministri 55 evropskih, severnoameriških in srednjeazijskih dežel soglasno sprejeli načrt«, s katerim bi uskladili svoja prizadevanja. Visok ameriški funkcionar je to dejanje pohvalil kot tako, ki daje »nov močan zagon« protiterorističnemu prizadevanju. Naenkrat je bilo na stotine milijonov ljudi ujetih v »začetek boja zgodovinskih razsežnosti«, kot je to poimenoval The New York Times Magazine. Kako uspešna bodo takšna prizadevanja, bomo še videli. Vendar pa so morebitne posledice takšne vojne proti terorju pri mnogih izzvale občutke strahu in zaskrbljenosti, vendar ne pri teh, ki zaupajo Jehovu.

6. a) Zakaj je nekaterim včasih morda težko sprejeti krščansko nevtralnost Jehovovih prič? b) Kakšen zgled je Jezus dal svojim sledilcem, kar se tiče sodelovanja v političnih zadevah?

⁶ Jehovove priče so dobro znani po svoji politični nevtralnosti. Čeprav je večina ljudi morda pripravljena sprejeti takšno stališče  v obdobju miru, pa postane manj strpna, ko se pojavijo posebne okoliščine. Strah in negotovost, ki ju povzroči vojna, pogosto vzbudita močno narodnostno zavest. Zato je morda nekaterim težko razumeti, da se sploh najde kdo, ki noče podpreti priljubljenih narodnostnih prizadevanj. Vendar pravi kristjani vedo, da morajo ubogati Jezusovo zapoved, naj ne bodo »od sveta«. (Janez 15:19; 17:14–16; 18:36; Jakob 4:4) To zahteva, da so glede političnih ali družbenih zadev nevtralni. V tem je dober zgled sam Jezus. Glede na svojo popolno modrost in izredne sposobnosti, bi lahko močno zboljšal človeške zadeve takratnih dni. Toda ni se hotel politično udejstvovati. Na začetku svoje strežbe je brez pomišljanja odklonil Satanovo ponudbo, da bi vladal nad vsemi kraljestvi sveta. Kasneje je odločno zavrnil poskus ljudi, da bi ga na silo postavili na političen položaj. (Matevž 4:8–10; Janez 6:14, 15)

7., 8. a) Česa politična nevtralnost Jehovovih prič ne pomeni in zakaj? b) Kako odlomek iz Lista Rimljanom 13:1, 2 ne dopušča sodelovanja v nasilnih dejanjih proti vladam?

⁷ Nevtralnega stališča Jehovovih prič se ne bi smelo napačno razumeti, kakor da podpirajo ali opravičujejo nasilje. Kaj takega bi bilo v nasprotju z njihovo trditvijo, da služijo ‚Bogu ljubezni in miru‘. (2. Korinčanom 13:11) Spoznali so, kako Jehova gleda na nasilje. Psalmist je zapisal: »GOSPOD preizkuša pravičnega in krivičnega, tistega, ki ljubi nasilje, sovraži njegova duša.« (Psalm 11:5, SSP) Zavedajo se tudi tega, kar je Jezus rekel apostolu Petru: »Vtakni meč svoj na mesto njegovo; kajti vsi, ki primejo za meč, z mečem poginejo.« (Matevž 26:52)

⁸ Čeprav zgodovina jasno kaže, da so se lažni kristjani pogosto zatekli k ‚meču‘, pa to ne velja za Jehovove priče. Oni ne sodelujejo v nobeni takšni dejavnosti. Priče zvesto ubogajo zapoved iz Lista Rimljanom 13:1, 2: »Slednji človek bodi pokoren višjim oblastim [vladarjem]; ni je namreč oblasti razen od Boga, in oblasti, katere so, so postavljene od Boga. Kdor torej nasprotuje oblasti, se upira naredbi Božji; kateri se pa upirajo, prejmo sebi sodbo.«

9. Na katera dva načina se Jehovove priče bojujejo proti terorizmu?

⁹ Toda ker terorizem povzroča toliko hudega, ali se mu ne bi morali Jehovovi pričevalci dejavno upreti? Da, morali bi in to tudi delajo. Kot prvo se ne zapletajo v nobeno takšno dejavnost. Kot drugo ljudi poučujejo o krščanskih načelih, s katerimi se lahko, če se jih upošteva, odstrani nasilje v vseh njegovih oblikah. * Priče so lani porabili 1.202,381.302 uri, da bi pomagali ljudem spoznati takšno krščansko življenje. Ves ta čas ni bil zaman, saj se je zaradi te dejavnosti krstilo 265.469 oseb kot Priče za Jehova. S tem so javno pokazali, da odločno zavračajo nasilje.

10. Ali obstajajo kakšni obeti, da bi se v današnjem svetu odpravilo nasilje?

¹⁰ Poleg tega Jehovove priče priznavajo, da sami ne bodo nikoli rešili svet hudega. Prav zato popolnoma zaupajo tistemu, ki to lahko stori, Bogu Jehovu. (Psalm 83:18) Čeprav se ljudje iskreno trudijo, pa hudobije ne morejo odstraniti. O našem času, »zadnjih dneh«, nas navdihnjeni biblijski pisec vnaprej opozarja, ko pravi: »Hudobni ljudje [. . .] in sleparji bodo napredovali v slabem, varali bodo in bodo varani.« (2. Timoteju 3:1, 13) Gledano s tega stališča, je malo verjetno, da se bodo človeška pričakovanja,  da bi zmagali v boju zoper hudo, uresničila. Po drugi strani pa se lahko zanesemo na Jehova, da bo nasilje popolnoma in za vedno odstranil. (Psalm 37:1, 2, 9–11; Pregovori 24:19, 20; Izaija 60:18)

Neustrašenost kljub skorajšnjemu napadu

11. Kaj je Jehova že naredil za to, da bi odstranil nasilje?

¹¹ Bog miru sovraži nasilje, zato lahko razumemo, zakaj je pričel ukrepati, da bi uničil temeljni vzrok nasilja, Satana Hudiča. Poskrbel je že, da je nadangel Mihael – Božji novoustoličeni kralj, Kristus Jezus – Satana ponižujoče porazil. V Bibliji je to takole opisano: »Nastala je vojska v nebesih: Mihael in angeli njegovi so se vojskovali zoper zmaja. In zmaj se je vojskoval in angeli njegovi, a niso zmogli; tudi njih mesto se ni več našlo v nebesih. In vržen je bil zmaj veliki, kača stara, ki se imenuje Hudič in Satan, ki zapeljava vesoljni svet, vržen je bil na zemljo, in angeli njegovi so bili vrženi ž njim.« (Razodetje 12:7–9)

12., 13. a) Kaj pomembnega se je zgodilo leta 1914? b) Kaj je v Ezekielovi prerokbi napovedano za tiste, ki podpirajo Božje kraljestvo?

¹² Biblijska kronologija in svetovni dogodki soglasno kažejo, da je do te vojne v nebesih prišlo 1914. leta. Odtlej se svetovne razmere neprestano slabšajo. V Razodetju 12:12 je pojasnjeno, zakaj: »Zato veselite se, nebesa in kateri stanujete v njih! Gorje zemlji in morju, ker doli je šel hudič k vam, z veliko jezo, ker ve, da ima malo časa.«

¹³ Razumljivo je, da je Hudič svojo jezo usmeril predvsem na Božje maziljene častilce in njihove družabnike, ‚druge ovce‘. (Janez 10:16; Razodetje 12:17) To nasprotovanje bo kmalu doseglo vrhunec, ko bo Hudič sprožil silovit napad zoper vse tiste, ki podpirajo od Boga ustanovljeno Kraljestvo in mu zaupajo. Ta odločni napad je v 38. poglavju Ezekielove knjige imenovan napad ‚Goga v deželi Magogovi‘.

14. Kakšne zaščite so bili Jehovove priče deležni v preteklosti in ali bo vedno tako?

¹⁴ Po izgonu Satana iz nebes so Božje ljudstvo pred njegovimi napadi včasih zaščitili nekateri politični elementi, ki so v simboličnem jeziku opisani v Razodetju 12:15, 16. V nasprotju s tem pa Biblija pokaže, da med Satanovim sklepnim napadom nobena človeška organizacija ne bo zaščitila tistih, ki zaupajo Jehovu. Ali naj bi bili kristjani zaradi tega zaskrbljeni ali prestrašeni? Prav gotovo ne!

15., 16. a) Kakšen razlog za optimizem dajejo današnjim kristjanom Jehovove pomirjujoče besede, ki jih je izrekel svojemu ljudstvu v Josafatovih dneh? b) Kakšen vzorec so Josafat in ljudstvo začrtali današnjim Božjim služabnikom?

¹⁵ Bog bo svoje ljudstvo zaščitil tako gotovo, kot je podprl svoj narod v dneh kralja Josafata. Takole beremo: »Poslušajte mene, ves Juda in prebivalci v Jeruzalemu in ti, kralj Josafat! Tako vam pravi  GOSPOD [Jehova NW]: Ne bojte se, ne plašite se spričo te velike množice, zakaj boj ni vaš, ampak Božji. [. . .] Vam se ni treba bojevati v tej bitki: razpostavite se in tiho stojte ter glejte rešenje GOSPODOVO [Jehovovo, NW] pri sebi, Juda in Jeruzalem! Ne bojte se, ne plašite se; jutri pojdite ven proti njim, GOSPOD [Jehova, NW] je z vami!« (2. letopisov 20:15–17)

¹⁶ Judom je bilo zagotovljeno, da se jim ne bo treba bojevati. Ko bo Gog iz Magoga podobno napadel Božje služabnike, ti ne bodo zgrabili za orožje, da bi se branili. Namesto tega bodo ‚tiho stali ter gledali Jehovovo rešenje‘ v njihovo dobro. Seveda pa tiho stati še ne pomeni popolne nedejavnosti, podobno kot tudi Božje ljudstvo v Josafatovih dneh ni bilo povsem nedejavno. Takole beremo: »Nato se Josafat pripogne z obrazom do tal, in ves Juda in prebivalci jeruzalemski padejo pred GOSPODOM in molijo GOSPODA. [. . .] In ko se je [Josafat] posvetoval z ljudstvom, postavi pevce, da naj pojo GOSPODU in ga hvalijo v diki svetosti, gredoč pred oboroženci in govoreč: Hvalite GOSPODA, ker vekomaj traja milost [srčna dobrotljivost, NW] njegova!« (2. letopisov 20:18–21) Da, ljudstvo je še naprej dejavno hvalilo Jehova, pa čeprav mu je grozil sovražnikov napad. Jehovovim pričam je to vzorec, kako ravnati ob Gogovem napadu.

17., 18. a) Kakšno odločno stališče imajo Jehovove priče danes, medtem ko čakajo na Gogov napad? b) Kakšen opomin so nedavno dobili mladi kristjani?

¹⁷ Do takrat, in celo po pričetku Gogovega napada, bodo Jehovove priče še naprej podpirali Božje kraljestvo. Moč in zaščito bodo še naprej dobili v več kot 94.600 občinah, kolikor jih je danes po svetu. (Izaija 26:20) Zdaj je zares prikladen čas, da pogumno hvalijo Jehova! To, da živijo v pričakovanju Gogovega skorajšnjega napada, gotovo ni razlog, da se iz strahu umikajo. Nasprotno, to jih spodbuja, da povečajo svojo hvalno žrtev, kolikor pač razumno lahko. (Psalm 146:2)

¹⁸ Takšno pogumno stališče lepo kaže tisoče mladih po vsem svetu, ki so se odločili za polnočasno strežbo. Na območnih zborovanjih  leta 2002 je izšel traktat Mladi – kaj načrtujete v življenju?, ki poudarja vzvišenost takšnega življenja. Kristjani, mlajši in starejši, so hvaležni za takšne času primerne opomine. (Psalm 119:14, 24, 99, 119, 129, 146, NW)

19., 20. a) Zakaj kristjanom ni treba, da so zaskrbljeni ali prestrašeni? b) Kako nam bo naslednji preučevalni članek koristil?

¹⁹ Kljub svetovnim razmeram kristjanom ni treba, da so zaskrbljeni ali prestrašeni. Vedo, da bo Jehova po svojem Kraljestvu kmalu za vselej odpravil vse oblike nasilja. Tolaži jih tudi spoznanje, da bodo ob vstajenju oživeli mnogi, ki so zaradi nasilja izgubili življenje. Tako bodo nekateri prvič imeli priložnost spoznati Jehova, drugim pa bo vstajenje omogočilo, da mu bodo naprej predano služili. (Dejanja 24:15)

²⁰ Pravi kristjani se zavedamo, da moramo ohraniti krščansko nevtralnost, in to smo tudi odločeni storiti. Želimo dočakati čudovito izpolnitev, namreč da bomo lahko ‚tiho stali ter gledali Jehovovo rešenje‘. Naslednji članek nam bo okrepil vero, tako da nam bo pomagal, da bomo pozorni na današnje dogodke, ki postopoma dajejo globlji uvid v izpolnitev biblijskega prerokovanja.

[Podčrtna opombe]

Ali lahko pojasnite?

• Zakaj je danes veliko ljudi tako pesimističnih?

• Zakaj so Jehovove priče optimistični glede prihodnosti?

• Kaj je Jehova že storil, kar zadeva vzrok vsega nasilja?

• Zakaj se nam ni treba prav nič bati Gogovega napada?

[Preučevalna vprašanja]

[Slika na strani 13]

Jezus je dal dober zgled glede krščanske nevtralnosti

[Slika na strani 16]

Tisoče mladih Prič se je veselo odločilo za polnočasno strežbo

[Navedba vira slike na strani 12]

UN PHOTO 186226/M. Grafman