Vprašanja bralcev

Ali je narobe vzeti življenje zelo bolnemu ali staremu hišnemu ljubljenčku?

Večina ljudi meni, da je imeti različne živali zanimivo in razveseljujoče. Nekatere udomačene živali postanejo kot hišni ljubljenčki dobri družabniki. Psi so na primer znani po brezpogojni ubogljivosti in vdanosti svojemu gospodarju. Zato je razumljivo, da se lahko ljudje na takšnega hišnega ljubljenčka navežejo, še posebej če ga imajo že vrsto let.

Toda življenjska doba večine hišnih ljubljenčkov ni zelo dolga. Psi in podobno tudi mačke morda doživijo kakih 10 do 15 let, odvisno pač od vrste. V starosti morda zbolijo in oslabijo, kar je lahko boleče za lastnike, ki se jih spominjajo iz njihovih mlajših let, ko so bili živahnejši. Ali bi bilo narobe takšne živali rešiti trpljenja, jih uspavati?

Kristjan si pri ravnanju z živalmi gotovo želi delati v skladu z Božjo voljo. Kruto ravnanje z njimi je vsekakor proti Božji volji, saj v njegovi Besedi piše: »Pravični skrbi za življenje živine svoje.« (Pregovori 12:10) Toda to ne pomeni, da Bog na živali gleda enako kot na ljudi. Ko je ustvaril ljudi, je pokazal, da je med njimi in živalmi očitna razlika. Ljudem je na primer dal upanje na večno življenje, vendar tega upanja ni nikoli razširil na živali. (Rimljanom 6:23; 2. Petrov 2:12) Kot Stvarnik ima pravico določiti, kakšen je ustrezen odnos med ljudmi in živalmi.

Ta odnos je opisan v Prvi Mojzesovi knjigi 1:28. Bog je prvima človekoma rekel: »Gospodujta ribam morskim in pticam nebeškim in vsem zverem, lazečim po zemlji.« V Psalmu 8:6–8 podobno piše: »Vse si [Bog] mu [človeku] podložil pod noge: drobnico in goved, kolikor je je, in tudi poljske živali, ptice pod nebom in ribe v morju.«

Bog je jasno dejal, da lahko človek živali primerno uporablja in jih tudi ubije. Njihovo kožo lahko denimo uporabi za obleko. Poleg tega je ljudem po potopu v Noetovih dneh dovolil, da poleg rastlinske hrane, ki je bila sprva dana človeku, jedo tudi živalsko meso. (1. Mojzesova 3:21; 4:4; 9:3)

Človek pa s tem ni dobil pravice, da neusmiljeno ubija živali za šport. V Prvi Mojzesovi knjigi 10:9, NW, Biblija opisuje Nimroda kot ‚mogočnega lovca‘. Toda v isti vrstici piše, da je s tem »nasprotoval Jehovu«.

Čeprav ima torej človek oblast nad živalmi, pa je ne bi smel zlorabljati, temveč bi jo moral uporabljati skladno z načeli iz Božje Besede. K temu bi lahko tudi spadalo, da se hišnega ljubljenčka ne pusti po nepotrebnem trpeti zaradi zelo visoke starosti, hude poškodbe ali smrtne bolezni. V takšnem primeru se mora kristjan sam odločiti, kaj bo storil. Če sklene, da bo usmiljeno, če hišnemu ljubljenčku ne bo pustil še naprej trpeti, ko ni nobenega razumnega upanja na ozdravitev, se lahko odloči, da se ga uspava.