Arheološki dokaz Jezusovega obstoja?

»NAPIS na kamnu potrjuje Jezusov obstoj.« Tako je pisalo na naslovnici revije Biblical Archaeology Review (november/december 2002). Na tej naslovnici je bil prikazan apnenčast zaboj za kosti oziroma kostnica, ki so jo našli v Izraelu. Judje so na veliko uporabljali kostnice v kratkem obdobju med prvim stoletjem pr. n. š. in 70 n. š. Ta kostnica pa je še posebej pomenljiva zato, ker ima na eni strani napis v aramejščini. Učenjaki potrjujejo, da se glasi: »Jakob, Jožefov sin, Jezusov brat.«

V Bibliji piše, da je Jezus iz Nazareta imel brata Jakoba, za katerega je veljalo, da je sin Jožefa, Marijinega moža. Ko je Jezus Kristus poučeval v svojem domačem kraju, so začudeni poslušalci spraševali: »Ali ni ta tesarjev sin? ali se ne imenuje mati njegova Marija in bratje njegovi Jakob in Jožef in Simon in Juda? in niso li vse sestre njegove pri nas?« (Matevž 13:54–56; Lukež 4:22; Janez 6:42)

Da, napis na kostnici ustreza opisu Jezusa iz Nazareta. Če je bil Jakob, ki je omenjen na napisu, res polbrat Jezusa Kristusa, potem bi bil to »najstarejši zunajbiblični arheološki dokaz o Jezusu,« trdi André Lemaire, strokovnjak za starodavne napise in pisec prej omenjenega članka v Biblical Archaeology Review. Hershel Shanks, urednik te revije, je pripomnil, da je kostnica »nekaj otipljivega in vidnega, in sega nazaj v čas najpomembnejšega človeka, ki je kdaj hodil po zemlji«.

Vendar so bila vsa tri imena, ki so zapisana na kostnici, v prvem stoletju splošno razširjena. Zato je mogoče, da je poleg družine Jezusa Kristusa obstajala še kakšna družina, katere člani so med drugim bili Jakob, Jožef in Jezus. Lemaire ocenjuje: »V dveh generacijah pred letom 70 n. š. je bilo v Jeruzalemu [. . .] najbrž okoli 20 ljudi, ki bi se lahko imenovali ‚Jakob, Jožefov sin, Jezusov brat‘.« Kljub temu pa meni, da obstaja 90 odstotkov možnosti, da je bil Jakob, omenjen na kostnici, polbrat Jezusa Kristusa.

Nekateri v to, da je bil Jakob, ki je omenjen na napisu, polbrat Jezusa Kristusa, verjamejo še zaradi enega dejstva. Čeprav je bilo v navadi, da so na takšnih napisih omenjali očeta preminulega, so le redkokdaj imenovali tudi njegovega brata. Zato  nekateri učenjaki menijo, da je ta Jezus moral biti pomemben človek, kar jih navaja k sklepanju, da je bil to Jezus Kristus, ustanovitelj krščanstva.

Ali je kostnica verodostojna?

Kaj je kostnica? To je zaboj ali skrinja, v katero se je položilo kosti preminulega človeka, potem ko je njegovo telo v pokopni votlini že razpadlo. Veliko kostnic iz grobišč okoli Jeruzalema so pokradli. Zaboja, na katerem je omenjen Jakob, niso našli na uradnem izkopavališču, temveč se je pojavil v starinarnici. Pravijo, da ga je lastnik v 1970-ih letih kupil za nekaj sto evrov. Tako je izvor kostnice zavit v tančico skrivnosti. »Če ne morete reči, kje so artefakt našli in kje je bil skoraj 2000 let, potem si predmeta ne upate kar tako povezati z ljudmi, ki so morda omenjeni na njem,« pravi profesor Bruce Chilton z newyorške univerze Bard.

André Lemaire je z namenom, da bi nadomestil pomanjkanje arheološkega ozadja, zaboj poslal v izraelski geološki urad. Tam so raziskovalci potrdili, da je kostnica narejena iz apnenca iz prvega ali drugega stoletja n. š. Sporočili so, da »niso našli nič takšnega, kar bi nakazovalo na uporabo sodobnega orodja ali sredstva«. Kljub temu so biblicisti, ki so jih intervjuvali za The New York Times, izrazili mnenje, da »je ta posredni dokaz, ki meri na Jezusa, morebiti močan, vendar še zmeraj le posreden«.

V reviji Time so pripomnili, da »danes skoraj noben izobražen človek ne dvomi o tem, da je Jezus živel«. Kljub temu pa veliko ljudi meni, da bi poleg Biblije morali obstajati še kakšni dokazi o Jezusovem obstoju. Ali bi morala arheologija biti temelj za to, da bi človek veroval v Jezusa Kristusa? Katere dokaze imamo o zgodovinski verodostojnosti »najpomembnejšega človeka, ki je kdaj hodil po zemlji«?

[Navedba vira slike na strani 3]

Levo, Jakobova kostnica: AFP PHOTO/J.P. Moczulski; desno, napis: AFP PHOTO/HO