»Glejte, to je naš Bog«
»Glejte, to je naš Bog«
Informacije v teh dveh preučevalnih člankih so vzete iz knjige Zbližaj se z Jehovom, ki je v letu 2002/03 izšla na območnih zborovanjih po vsem svetu. (Glej članek »Zapolnila je praznino v mojem srcu«, na 20. strani.)
»Glejte, to je naš Bog, čakali smo ga in nas je odrešil. To je GOSPOD [Jehova, NW].« (IZAIJA 25:9, SSP)
1., 2. a) Kako je Jehova imenoval očaka Abrahama in kaj se zato morda vprašujemo? b) Kako nam Biblija zagotavlja, da lahko z Bogom postanemo tesni prijatelji?
‚MOJ prijatelj.‘ Tako je Jehova, Stvarnik neba in zemlje imenoval očaka Abrahama. (Izaija 41:8) Samo pomislite – človek postane prijatelj Suverenega gospoda vesolja! Morda se vprašujete: ‚Ali sem si lahko z Bogom tako blizu?‘
2 Biblija nam zagotavlja, da z Bogom lahko razvijemo takšen tesen odnos. Abraham je bil deležen takšnega tesnega prijateljstva, ker »je veroval Jehovu«. (Jakob 2:23, NW) Tudi danes je Jehova ‚zaupen s pravičnimi‘. (Pregovori 3:32, SSP) Biblija nas v Jakobovem listu 4:8 spodbuja: »Približajte se Bogu, in približa se vam.« Če bomo torej naredili kaj za to, da bi se z Jehovom zbližali, se bo on na to odzval. Tedaj se bo tudi on z nami zbližal. Toda ali te navdihnjene besede pomenijo, da smo mi, grešni in nepopolni ljudje, tisti, ki naredimo prvi korak? Seveda ne. V takšen najzaupnejši odnos z Jehovom je mogoče priti le zato, ker je naš ljubeči Bog že naredil dva pomembna koraka. (Psalm 25:14, Ekumenska izdaja)
3. Katera dva koraka je naredil Jehova, da bi lahko mi postali njegovi prijatelji?
3 Jehova je kot prvo stvari uredil tako, da je Jezus ‚dal svoje življenje v odkupnino za mnoge‘. (Matevž 20:28) Ta odkupna žrtev nam omogoča, da smo si z Bogom lahko blizu. V Bibliji piše: »Mi ga ljubimo, ker nas je on prvi ljubil.« (1. Janezov 4:19) Zares, ker nas je Bog »prvi ljubil«, je položil temelj, na katerem lahko z njim sklenemo prijateljstvo. Kot drugo nam je Jehova razodel svojo osebnost. Vez vsakega prijateljstva, ki ga sklenemo, temelji na tem, da človeka res poznamo, ga občudujemo in cenimo lastnosti, po katerih se odlikuje. Premislimo, kaj to pomeni. Če bi bil Jehova skrivnosten Bog, ki se ga ne bi dalo spoznati, se z njim nikoli ne bi mogli zbližati. Toda on se prav nič ne skriva, temveč želi, da bi ga spoznali. (Izaija 45:19) V svoji Besedi, Bibliji, se nam razodeva z izrazi, ki jih lahko razumemo. Tako ne dokazuje le tega, da nas ljubi, ampak da tudi želi, da bi ga poznali in ljubili kot svojega nebeškega Očeta.
4. Kaj bomo čutili do Jehova, ko bomo bolje spoznali njegove lastnosti?
4 Ali ste že kdaj videli otroka, kako je s prstkom pokazal na očeta ter nato s pristno radostjo in ponosom rekel svojim prijateljem »To je moj očka«? Častilci Jehova imamo vse razloge za to, da do njega čutimo enako. Biblija napoveduje čas, ko bodo zvesti ljudje vzklikali: »Glejte, to je naš Bog.« (Izaija 25:8, 9, SSP) Bolj ko bomo Jehovove lastnosti razumeli, bolj bomo čutili, da imamo najboljšega Očeta in najtesnejšega Prijatelja, kot si ga sploh lahko predstavljamo. Da, ko enkrat doumemo Jehovove lastnosti, imamo veliko razlogov za to, da se z njim zbližamo. Zato bomo sedaj pregledali, kako Biblija razkriva Jehovove glavne lastnosti – moč, pravico, modrost in ljubezen. V tem članku bomo pregledali prve tri naštete lastnosti.
‚Prevzvišen v moči‘
5. Zakaj je primerno, da je samo Jehova imenovan ‚Vsemogočni‘, in kako deluje s svojo strašno močjo?
5 Jehova je ‚prevzvišen v moči‘. (Job 37:23) V Jeremijevi knjigi 10:6 piše: »Prav nihče ni tebi enak, o Jehova; ti si velik in veliko je ime tvoje v moči.« V nasprotju s katerim koli bitjem ima Jehova neomejeno moč. Zato je samo on imenovan ‚Vsemogočni‘. (Razodetje 15:3) Jehova s svojo strašno močjo ustvarja, uničuje, ščiti in obnavlja. Razmislite samo o dveh zgledih – o njegovi stvarjenjski moči in zaščitni moči.
6., 7. Kako močno je Sonce in o kateri pomembni resnici priča?
6 Kaj čutite na koži, ko ste lepega poletnega dne na prostem? Toploto sonca. V resnici pa čutite rezultat Jehovove stvarjenjske moči. Kolikšno moč pa ima Sonce? V sredici ima približno 15 milijonov stopinj Celzija. Če bi lahko vzeli košček Sončeve sredice, velik kot bucikina glavica, in ga prinesli na Zemljo, ne bi bili varni v obsegu 140 kilometrov okoli tega malega vira toplote! Vsako sekundo sprosti Sonce toliko energije, kot bi se je sprostilo ob eksploziji stotine milijonov atomskih bomb. Vendar pa Zemlja okoli te strašanske termonuklearne peči kroži na ravno pravšnji razdalji. Če bi bila preblizu, bi vsa voda na njej izhlapela, če pa bi bila predaleč, bi vsa voda zamrznila. Na našem planetu zaradi ene ali druge skrajnosti ne bi bilo življenja.
7 Vseeno pa večina ljudi jemlje Sonce kot nekaj samo po sebi umevnega, pa čeprav je od njega odvisno njihovo življenje. Tako ne doumejo tistega, česar nas Sonce lahko nauči. Psalm 74:16 o Jehovu pravi: ‚Ti si napravil luč in sonce.‘ Da, Sonce slavi Jehova, ‚stvarnika nebes in zemlje‘. (Psalm 146:6) Vendar je Sonce le eno od številnih stvaritev, ki nas učijo o Jehovovi brezmejni moči. Več ko se naučimo o njegovi stvarjenjski moči, večje strahospoštovanje bomo do njega čutili.
8., 9. a) Katera ganljiva ponazoritev pokaže Jehovovo pripravljenost, da zaščiti svoje častilce in skrbi zanje? b) Kako je pastir v biblijskih časih poskrbel za svoje ovce in kaj se iz tega naučimo o našem Velikem pastirju?
8 Jehova s svojo neskončno močjo svoje služabnike tudi ščiti in skrbi zanje. V Bibliji najdemo nekaj živih, a hkrati ganljivih ponazoritev, s katerimi je Jehova opisal svoje obljube, da bo za nas zaščitniško skrbel. Premislite na primer o stavku iz Izaija 40:11. Jehova se tam primerja s pastirjem, svoje ljudstvo pa z ovcami. Takole beremo: »Kakor pastir bo pasel čredo svojo, z roko svojo bo zbiral jagnjeta in jih nosil v naročju svojem, in doječe bo vodil rahlo.« Ali si lahko v mislih živo predstavljate, kar je opisano v tej vrstici?
9 Malo je živali, ki so tako nebogljene, kot so domače ovce. Pastir v biblijskih časih je moral biti pogumen, da je svoje ovce zaščitil pred volkovi, medvedi in levi. (1. Samuelova 17:34–36; Janez 10:10–13) Vendar pa so bili trenutki, ko je ščititi ovce in skrbeti zanje pomenilo tudi biti nežen. Kako je pastir zaščitil nemočno novorojeno jagnje, kadar je ovca na primer skotila daleč stran od staje? Nosil ga je, morda kar nekaj dni, ‚v svojem naročju‘, v ohlapnih gubah svojega zgornjega oblačila. Kako pa se majhno jagnje znajde v pastirjevem naročju? Morda sámo pride k pastirju in ga celo nežno dregne v nogo. Vendar pa je pastir tisti, ki se mora skloniti, iztegniti roke in dvigniti jagnje ter ga vzeti v svoje varno naročje. Res ganljiv opis tega, kako zelo je naš Veliki pastir pripravljen ščititi svoje služabnike in skrbeti zanje!
10. S kakšno zaščito nas Jehova oskrbuje danes in zakaj je takšna zaščita še zlasti pomembna?
10 Jehova pa zaščite ni le obljubil. V biblijskih časih je s čudeži dokazal, da lahko ‚pobožne [bogovdane, NW] reši iz izkušnjave‘. (2. Petrov 2:9) Kako pa je s tem danes? Vemo, da nas danes s svojo močjo ne ščiti pred vsemi nadlogami. Vendar pa nas oskrbuje z zaščito, ki je še pomembnejša, namreč z duhovno zaščito. Naš ljubeči Bog nas pred duhovno škodo ščiti tako, da nam daje vse, kar potrebujemo, da bi v preizkušnjah zdržali in ohranili odnos, ki ga imamo z njim. V Lukeževem evangeliju 11:13 na primer piše: »Če [. . .] vi, ki ste hudobni, znate dobre darove dajati otrokom svojim, koliko bolj bo dal Oče nebeški svetega Duha tem, ki ga prosijo.« Ta močna sila nam lahko pomaga, da bomo kos vsaki preizkušnji oziroma težavi, s katero bi se morda spoprijeli. (2. Korinčanom 4:7) Jehova nas bo tako lahko ohranil pri življenju ne le teh nekaj kratkih let, temveč vso večnost. S tem obetom v mislih pa lahko na vsako trpljenje v tej stvarnosti zares gledamo kot na ‚kratko in lahko‘. (2. Korinčanom 4:17) Ali nas ne vleče k Bogu, ki s svojo močjo tako ljubeče deluje v naše dobro?
»Jehova ljubi pravico«
11., 12. a) Zakaj nas Jehovova pravica z njim zbližuje? b) Kaj je David sklenil glede Jehovove pravice in kako lahko te navdihnjene besede tolažijo nas?
11 Jehova dela, kar je prav in pošteno, ter tako ravna dosledno in brez pristranskosti. Jehovova pravica ni neka brezčutna, stroga lastnost, ki bi nas od njega odbijala, temveč je prikupna lastnost, ki nas z njim zbližuje. Biblija jasno opisuje ganljivo naravo te lastnosti. Preglejmo zato tri področja, na katerih Jehova uveljavlja svojo pravico.
12 Prvič, pravica Jehova vzgibava, da je svojim služabnikom zvest in zvestovdan. Psalmist David je ta vidik Jehovove pravice občutil na lastni koži. In do kakšnega sklepa je prišel na podlagi lastnih izkušenj in s preučevanjem tega, kako Bog ravna? Objavil je: »GOSPOD [Jehova, NW] ljubi pravico in ne zapusti svetih [zvestovdanih, NW] svojih, na veke jih bo hranil.« (Psalm 37:28) Kako tolažilno zagotovilo! Naš Bog ne bo nikoli niti za trenutek zapustil tistih, ki so mu zvestovdani. Torej se lahko zanesemo na njegovo bližino in ljubečo skrb. To nam jamči njegova pravica! (Pregovori 2:7, 8)
13. Kako se iz Postave, ki jo je Jehova dal Izraelcem, vidi, da se zanima za prikrajšane?
13 Drugič, Božja pravica se zelo zaveda potreb trpečih. Da se Jehova zanima za prikrajšane, se jasno vidi v Postavi, ki jo je dal Izraelcem. Postava je na primer vsebovala izrecna določila za to, da bi zagotovo poskrbeli za sirote in vdove. (5. Mojzesova 24:17–21) Jehova se je zavedal, kako težavno je lahko življenje za takšne družine, zato je sam postal njihov očetovski Sodnik in Zaščitnik. (5. Mojzesova 10:17, 18) Izraelce je svaril, da bo zanesljivo uslišal vpitje nebogljenih žena in otrok, če jih bodo zatirali. »Razvname se jeza moja,« je izjavil, kot je to zapisano v Drugi Mojzesovi knjigi 22:22–24. Čeprav jeza ni ena od Božjih prevladujočih lastnosti, pa premišljena krivičnost, še posebej kadar so žrtve ranljivi posamezniki, izzove njegovo pravično ogorčenje. (Psalm 103:6)
14. Kaj je zares izreden dokaz, da je Jehova nepristranski?
14 Tretjič, Biblija nam v Peti Mojzesovi knjigi 10:17 zagotavlja, da Jehova »ne pozna pristranosti in ne sprejema podkupnine« (EI). Nanj ne vpliva gmotno bogastvo oziroma zunanjost, kot to vpliva na mnoge ljudi, ki imajo moč oziroma oblast. Pri njem ni pristranskosti oziroma nikomur ne daje prednosti. Zares izreden dokaz, da je Jehova nepristranski, se vidi v naslednjem: priložnosti, da smemo postati njegovi pravi častilci z upanjem na večno življenje, ni omejil le na izbrano elito. Prav nasprotno! V Dejanjih apostolov 10:34, 35 piše: »Bog ne gleda na lice [ni pristranski, NW], temuč v vsakem narodu mu je prijeten, kdor se ga boji in dela pravično.« Ta obet je na voljo vsem, ne glede na njihov družbeni položaj, barvo kože oziroma deželo, v kateri živijo. Ali ni to največji izraz resnične pravice? Res lahko rečemo, da nas to, da bolje razumemo Jehovovo pravico, z njim še bolj zbliža!
‚O globočina Božje modrosti!‘
15. Kaj je modrost in kako jo Jehova kaže?
15 Pavel je ganjen vzkliknil to, kar je zapisano v Listu Rimljanom 11:33: ‚O globočina Božje modrosti in znanja!‘ Da, ko razmišljamo o različnih vidikih Jehovove brezkončne modrosti, si ne moremo kaj, da nas to ne bi navdalo s strahospoštovanjem. Kako pa lahko to lastnost opredelimo? Modrost združuje spoznanje, sprevidevnost in razumevanje ter jih spreminja v dejanja. Jehova zajema iz svojega obsežnega spoznanja in globokega razumevanja, zato se vedno odloči za najboljšo možnost in to nato izpelje na najboljši mogoč način, ki si ga sploh lahko zamislimo.
16., 17. Kako Jehovove stvaritve pričajo o njegovi brezkončni modrosti? Navedite zgled.
16 Kje lahko vidimo nekatere značilne dokaze Jehovove brezkončne modrosti? V Psalmu 104:24 piše: »Kako mnogotera so dela tvoja, o GOSPOD, v modrosti si jih naredil vsa, polna je zemlja stvorov tvojih!« Zares, bolj ko spoznavamo reči, ki jih je Jehova naredil, bolj nas njegova modrost navdaja s strahospoštovanjem. Tudi znanstveniki so se veliko naučili iz preučevanja Jehovovih stvaritev! Obstaja celó področje tehnike, ki se imenuje bionika in si prizadeva posnemati konstrukcije, ki jih najdemo v naravi.
17 Morda ste denimo že kdaj od začudenja strmeli nad lepoto pajčevine. To je zares čudo konstruiranja. Nekatere na videz tako krhke niti so sorazmerno močnejše od jekla, čvrstejše od vlaken v neprebojnem jopiču. Kaj natančno to pomeni? Zamislite si pajčevino, ki bi bila tako velika, kot je mreža na ribiški ladji. Takšna mreža bi bila tako močna, da bi lahko ustavila potniško letalo sredi leta! Da, Jehova je vse to naredil »v modrosti«.
18. Kako se Jehovova modrost vidi v tem, da je uporabil ljudi za pisanje svoje Besede, Biblije?
18 Največji dokaz Jehovove modrosti pa lahko najdemo v njegovi Besedi, Bibliji. Modri nasveti, ki jih najdemo na njenih straneh, nam zares kažejo, kako najbolje živeti. (Izaija 48:17) Vendar pa se Jehovova neprimerljiva modrost vidi tudi v tem, kako je bila Biblija napisana. Zakaj lahko to rečemo? Jehova je svojo modrost pokazal tako, da je izbral ljudi, da so njegovo Besedo zapisali. Če bi uporabil angele, da bi napisali navdihnjeno Besedo, ali bi bila Biblija tako privlačna? Res je, da bi lahko angeli Jehova opisali s svojega vzvišenega gledišča in izrazili, kako zelo so mu vdani. Toda ali bi mi res lahko razumeli poglede teh popolnih duhovnih stvarjenj, ki nas v spoznanju, izkušnjah in moči daleč prekašajo? (Hebrejcem 2:6, 7)
19. Kateri zgled kaže, da je Biblija zaradi človeških piscev neverjetno topla in privlačna?
19 Bibliji to, da so jo pisali ljudje, daje neverjetno toplino in privlačnost. Pisali so jo možje, ki so čutili tako kot mi. Bili so nepopolni, zato so se spoprijemali s preizkušnjami in pritiski, podobnimi našim. V nekaterih primerih so o svojih občutkih in težavah pisali v prvi osebi. (2. Korinčanom 12:7–10) Tako so zapisali besede, ki jih ne bi mogel izraziti noben angel. Premislimo na primer o Davidovih besedah, ki so zapisane v 51. psalmu. Glede na nadpis je David spesnil ta psalm po tem, ko je hudo grešil. V njem je Bogu izlil svoje srce, mu izrazil iskreno obžalovanje in ga rotil za odpuščanje. V 2. in 3. vrstici beremo: »Čisto me operi krivice moje in greha mojega me očisti. Kajti pregrehe svoje spoznavam in greh moj mi je vedno pred očmi.« Bodite pozorni na 5. vrstico, kjer pravi: »Glej, v krivici sem se rodil in v grehu me je spočela mati moja.« V 17. vrstici pa dodaja: »Daritve Božje so duh potrt, srca potrtega in pobitega, o Bog, ne zametaš.« Ali ne čutite trpljenja, ki ga je čutil pisec? Ali ni res, da je lahko samo nepopoln človek izrazil takšne občutke?
20., 21. a) Zakaj lahko rečemo, da Biblija vsebuje Jehovovo modrost, pa čeprav so jo pisali ljudje? b) O čem bomo razpravljali v naslednjem članku?
20 Jehova nam je s tem, da je uporabil nepopolne človeške pisce, priskrbel točno to, kar potrebujemo – poročilo, ki je »od Boga navdihnjeno«, a ima hkrati človeški pridih. (2. Timoteju 3:16) Da, te pisce je vodil po svetem duhu. Tako so zapisali Jehovovo modrost, in ne svoje. Ta modrost je popolnoma zanesljiva. Je tako vzvišena nad našo modrostjo, da nas Bog ljubeče spodbuja: »Upaj v GOSPODA iz vsega srca svojega, na umnost svojo pa se ne zanašaj. Na vseh potih svojih ga spoznavaj, in on ravne naredi steze tvoje.« (Pregovori 3:5, 6) Če bomo upoštevali ta modri nasvet, se bomo z našim vsemodrim Bogom še bolj zbližali.
21 Najprikupnejša in najčudovitejša med vsemi Jehovovimi lastnostmi pa je ljubezen. V naslednjem članku bomo razpravljali o tem, kako Jehova kaže to lastnost.
Ali se spomnite?
• Katera koraka je Jehova storil, da bi se lahko z njim zbližali?
• Navedite zgleda, ki govorita o Jehovovi stvarjenjski in zaščitni moči.
• Kako Jehova kaže svojo pravico?
• Kako se Jehovova modrost kaže v stvarstvu in v Bibliji?
[Preučevalna vprašanja]
[Slika na strani 10]
Kakor pastir skrbi za jagnje v svojem naročju, tako Jehova nežno skrbi za svoje ovce
[Slika na strani 13]
Jehovova modrost se kaže v tem, kako je bila napisana Biblija