Ali čakate na Jehova?

»Kakšni bi morali biti vi v dejanjih, ki spadajo k svetemu vedenju in vdanosti Bogu, ko čakate in imate ves čas v mislih navzočnost Jehovovega dneva!« (2. PETROV 3:11, 12, NW)

1., 2. Kako bi lahko ponazorili ‚čakanje‘ na Jehovov dan?

ZAMISLITE si družino, ki pričakuje goste na večerjo. Dogovorjeni čas njihovega prihoda se naglo približuje. Žena hiti še z zadnjimi pripravami glede obroka. Mož in otroci ji pomagajo, da bi bilo res vse pripravljeno. Vsi so vznemirjeni. Da, vsa družina nestrpno pričakuje goste ter se že veseli okusne jedi in dobre družbe.

² Kristjani pričakujemo nekaj veliko pomembnejšega. Kaj pa? Vsi mi čakamo ‚Jehovov dan‘! Dokler ne pride, moramo biti podobni preroku Mihu, ki je rekel: »Jaz bom gledal na GOSPODA, čakal bom Boga rešenja svojega.« (Miha 7:7) Ali to pomeni, da naj bi stali križem rok? Ne. Imamo veliko dela, ki ga je treba postoriti.

3. Kakšno stališče bi morali kristjani imeti glede na to, kar piše v Drugem Petrovem listu 3:11, 12?

³ Apostol Peter nam pomaga, da imamo pravilno stališče, medtem ko čakamo. Takole pravi: »Kakšni bi morali biti vi v dejanjih, ki spadajo k svetemu vedenju in vdanosti Bogu, ko čakate in imate ves čas v mislih navzočnost Jehovovega dneva!« (2. Petrov 3:11, 12, NW) Bodite pozorni, da je to vzklični stavek, in ne vprašalni. Peter je v svojih dveh od Boga navdihnjenih pismih opisoval, kakšni naj bi bili kristjani. Opominjal jih je tudi, naj vztrajajo v »dejanjih, ki spadajo k svetemu vedenju in vdanosti Bogu«. Čeprav je od takrat, ko je Jezus Kristus navedel znamenje »sklenitve stvarnosti«, minilo kakih 30 let, kristjani niso smeli popustiti v budnosti. (Matevž 24:3, NW) Morali so ‚čakati in imeti ves čas v mislih‘ navzočnost Jehovovega dneva.

4. Kaj spada k temu, da ‚imamo navzočnost Jehovovega dneva ves čas v mislih‘?

⁴ Grška beseda, ki je v tej vrstici prevedena z ‚imeti ves čas v mislih‘, dobesedno pomeni »pospeševati«. Seveda Jehovovega dneva ne moremo dobesedno ‚pospešiti‘. To pa zato, ker ‚ne vemo ne dneva, ne ure‘, ko bo Jezus Kristus prišel, da izvrši obsodbo nad sovražniki svojega Očeta. (Matevž 24:36; 25:13) V nekem priročniku je pojasnjeno, da glagolski koren izraza ‚pospešiti‘ tukaj pomeni »‚podvizati  se‘ in je tako tesno povezan z ‚biti vnet, dejaven, zaskrbljen glede česa‘«. Peter je torej sovernike spodbudil, naj si navzočnosti Jehovovega dneva goreče želijo. To so lahko delali tako, da so ta dan imeli nenehno v mislih. (2. Petrov 3:12, NW) Danes, ko je ‚veliki in prestrašni GOSPODOV dan‘ tako blizu, bi morali imeti enako stališče. (Joel 2:31)

Čakati v »dejanjih, ki spadajo k svetemu vedenju«

5. Kako lahko pokažemo, da si goreče želimo doživeti ‚Jehovov dan‘?

⁵ Če si goreče želimo preživeti Jehovov dan, bomo to pokazali z ‚dejanji, ki spadajo k svetemu vedenju in vdanosti Bogu‘. Izraz ‚dejanja, ki spadajo k svetemu vedenju‘ nas lahko tudi spomni na Petrov opomin: »Kakor otroci pokorščine se ne ravnajte po prejšnjih željah v času nevednosti svoje, marveč po Svetem, ki vas je poklical, bodite tudi vi sveti v vsem svojem vedenju, kajti pisano je: ‚Sveti bodite, ker sem jaz svet‘.« (1. Petrov 1:14–16)

6. Kaj moramo delati, da bi bili sveti?

⁶ Da bi bili sveti, moramo ostati telesno, duševno, moralno in duhovno čisti. Ali se pripravljamo na ‚Jehovov dan‘, tako da kot posamezniki, ki nosimo Jehovovo ime, ostajamo sveti? Danes ni lahko obdržati takšne čistosti, saj moralna merila v svetu stalno upadajo. (1. Korinčanom 7:31; 2. Timoteju 3:13) Ali opažamo, da je med našimi moralnimi merili in merili sveta vse večja razlika? Če ni, smo lahko upravičeno zaskrbljeni. Ali je mogoče, da naša osebna merila, čeprav so višja od svetnih, upadajo? Če da, moramo odločno ukrepati in se popraviti, saj bomo le tako ugajali Bogu.

7., 8. a) Kako bi lahko izgubili izpred oči pomembnost tega, da smo zaposleni z ‚dejanji, ki spadajo k svetemu vedenju‘? b) Kaj je morda treba ukreniti, da bi popravili svoje razmišljanje?

⁷ Nekateri, ki nekdaj niso imeli dostopa do nemoralnega gradiva, imajo s prihodom pornografije na internet in njene dosegljivosti v zasebnosti »neskončno zalogo priložnosti za spolnost«, pravi neki zdravnik. Če bi brskali za takšnimi nečistimi internetnimi stranmi, bi gotovo prezirali biblijsko zapoved, naj se ‚ne dotikamo ničesar nečistega‘. (Izaija 52:11) Ali bi tako zares ‚imeli ves čas v mislih navzočnost Jehovovega dneva‘? Ali pa bi ta dan v mislih prelagali, s tem ko bi razmišljali, da se še vedno lahko očistimo, četudi si um skrunimo z umazanim gradivom? Če imamo s tem problem, bi morali Jehova nujno prositi, naj nam ‚odvrne oči, da ne gledajo ničemurnosti, in naj nas oživi na svojih potih‘! (Psalm 119:37)

⁸ Velika večina Jehovovih prič, mlajši in starejši, se oklepa Božjih visokih moralnih meril in ogiba nemoralnih skušnjav tega sveta. Vztrajajo v »dejanjih, ki spadajo k svetemu vedenju«, ker se zavedajo, v kako nujnem času danes živimo, in so pozorni na Petrovo svarilo, da bo ‚Gospodov [Jehovov, NW] dan prišel kakor tat‘. (2. Petrov 3:10) S svojimi deli dokazujejo, da ‚čakajo in imajo ves čas v mislih navzočnost Jehovovega dneva‘. *

 Čakati z ‚dejanji, ki spadajo k vdanosti Bogu‘

9. K čemu bi nas morala vdanost Bogu spodbuditi?

⁹ Za to, da bi ohranili Jehovov dan v mislih, so zelo pomembna tudi ‚dejanja, ki spadajo k vdanosti Bogu‘. ‚Vdanost Bogu‘ zajema strahospoštovanje do Boga, ki nas priganja, da delamo to, kar je prijetno v njegovih očeh. K dejanjem, ki spadajo k vdanosti Bogu, nas vzgibava zvestovdana navezanost na Jehova. Božja volja je, da »se rešijo vsi ljudje in pridejo do spoznanja resnice«. (1. Timoteju 2:4) Bog »noče, da se kdo pogubi, ampak da vsi pridejo do izpokorjenja«. (2. Petrov 3:9) Ali naj nas vdanost Bogu torej ne bi spodbudila, da bi si še bolj prizadevali pomagati ljudem, da spoznajo Jehova in ga posnemajo? (Efežanom 5:1)

10. Zakaj bi se morali paziti ‚varljive moči bogastva‘?

¹⁰ Naše življenje bo prežeto z dejanji, ki spadajo k vdanosti Bogu, če bomo najprej iskali Božje kraljestvo. (Matevž 6:33) To med drugim pomeni, da naj bi imeli uravnovešen pogled na gmotne reči. Jezus je svaril: »Glejte in varujte se vsake lakomnosti; zakaj čeprav ima kdo preobilo, življenje mu vendar ne priteka iz imetja njegovega.« (Lukež 12:15) Čeprav si morda težko zamislimo, da bi nas zaslepila ljubezen do denarja, pa moramo upoštevati, da lahko »skrb tega sveta in slepilo [varljiva moč, NW] bogastva uduši besedo« Božjo. (Matevž 13:22, poudarili mi.) Za preživetje ni vedno lahko zaslužiti. Zato v nekaterih delih sveta mnogi razmišljajo, da se morajo, če želijo boljše živeti, preseliti v bogatejšo deželo, in se tako mogoče za nekaj let ločiti od svoje družine. Tako razmišljajo celo nekateri Božji služabniki. Ko se preselijo v drugo državo, morda lahko družino oskrbijo s sodobnimi udobnostmi. Toda kaj se lahko zgodi z duhovnostjo njihovih dragih, ki ostanejo doma? Ali bodo ti brez pravilnega izvajanja glavarstva dovolj duhovno močni, da preživijo Jehovov dan?

11. Kako je neki priseljeni delavec pokazal, da so dejanja, ki spadajo k vdanosti Bogu, pomembnejša od bogastva?

¹¹ Nekega delavca, ki se je s Filipinov preselil na Japonsko, so tamkajšnji Jehovove priče seznanili z biblijsko resnico. Ko je spoznal, kakšne svetopisemske odgovornosti ima kot družinski poglavar, je uvidel, da mora svojim družinskim članom pomagati, da postanejo Jehovovi častilci. (1. Korinčanom 11:3) Njegova žena na Filipinih je močno nasprotovala njegovi novi veri in hotela, da ji še naprej pošilja denar, namesto da bi se vrnil domov in družino učil o svojem biblijskem verovanju. Toda nujnost časa in ljubezen do dragih domačih sta ga spodbudili, da se je vrnil domov. Njegovo potrpežljivo in ljubeče ravnanje z družinskimi člani je bilo nagrajeno. Sčasoma se je družina zedinila v pravem čaščenju, žena pa je postala polnočasna oznanjevalka.

12. Zakaj bi morali duhovne interese dati na prvo mesto v življenju?

 ¹² Naše razmere bi lahko primerjali z razmerami ljudi v goreči zgradbi. Ali bi bilo modro brezglavo tekati naokrog, zato da bi iz zgradbe, ki je v plamenih in se bo zdaj zdaj sesedla, rešili gmotne reči? Ali ne bi bilo veliko pomembnejše rešiti življenja – naše, naših družinskih članov in drugih v zgradbi? Tudi ta hudobna stvarnost drvi svojemu koncu naproti, in na kocki so življenja. Če se tega zavedamo, bi nedvomno morali duhovne interese dati na prvo mesto in vneto sodelovati v življenje rešujočem oznanjevanju Kraljestva. (1. Timoteju 4:16)

Biti moramo »brez madeža«

13. Kakšni želimo dočakati Jehovov dan?

¹³ Peter poudari, kako pomembno je vztrajno čakati, in pravi: »Ljubljeni, trudite se, tega čakajoč, da se pokažete brez madeža in brez hibe pred njim [Bogom] v miru.« (2. Petrov 3:14) Apostol poleg tega, da nas opomni, da moramo biti zaposleni z deli, ki spadajo k svetemu vedenju in vdanosti Bogu, še poudari, kako pomembno je, da nas Jehova na koncu najde očiščene z Jezusovo dragoceno krvjo. (Razodetje 7:9, 14) To od človeka zahteva, da veruje v Jezusovo žrtev ter postane posvečen in krščen Jehovov služabnik.

14. Kaj pomeni biti »brez madeža«?

¹⁴ Peter nas spodbuja, naj damo vse od sebe, da bi se nas našlo »brez madeža«. Ali pazimo, da so naša oblačila krščanskega vedenja in osebnosti brez madeža, da se ne umažejo s svetom? Ko na obleki opazimo madež, ga skušamo takoj odstraniti. Če je ta na naši najljubši obleki, pa se še posebej potrudimo. Ali smo podobno zaskrbljeni, če kakšna pomanjkljivost v naši osebnosti ali vedenju tako rekoč umaže naša krščanska oblačila?

15. a) Zakaj so si Izraelci morali na robovih sukenj narediti resice? b) V čem se Jehovovi služabniki danes razlikujemo od sveta?

¹⁵ Izraelci so si morali narediti »resice na robu svojih sukenj« in ‚nad resicami na robu suknje prišiti modro vrvico‘. Zakaj? Da bi se spominjali Jehovovih zapovedi, jih ubogali in se ‚izkazali za svete‘ svojemu Bogu. (4. Mojzesova 15:38–40, NW) Jehovovi služabniki se danes razlikujemo od sveta, ker upoštevamo Božje zakone in načela. Ohranjamo na primer moralno čistost, spoštujemo svetost krvi in se ogibamo vseh oblik malikovalstva. (Dejanja 15:28, 29) Mnogi nas spoštujejo, ker smo trdno odločeni ohraniti se neomadeževane. (Jakob 1:27)

Biti moramo »brez hibe«

16. Kaj pomeni ohraniti se »brez hibe«?

¹⁶ Peter tudi pravi, da nas mora Bog najti »brez hibe«. Kako je to mogoče? Madež se na splošno da odstraniti ali očistiti, vendar pa s hibo ni tako. Hiba kaže na to, da je nekaj narobe v notranjosti. Apostol Pavel je sokristjane v Filipih opomnil: »Vse delajte brez godrnjanja in pomišljanja [prerekanja, NW], da bodete brez pogreška in čisti, otroci Božji brez madeža [hibe, NW] sredi sključenega in spačenega rodú, med katerimi se svetite  kakor nebeške luči na svetu.« (Filipljanom 2:14, 15) Če ubogamo ta opomin, se bomo varovali godrnjanja in prerekanja in bomo služili Bogu s čistim motivom. K oznanjevanju ‚evangelija o kraljestvu‘ nas bo vzgibavala ljubezen do Jehova in bližnjih. (Matevž 22:35–40; 24:14) Poleg tega bomo dobro novico še naprej oznanjevali, četudi ljudje na splošno morda ne razumejo, zakaj svoj čas in energijo prostovoljno uporabljamo za to, da bi pomagali drugim spoznati Boga in njegovo Besedo, Biblijo.

17. S kakšnim motivom naj bi se potegovali za prednostmi v krščanski občini?

¹⁷ Ker želimo, da nas Jehova najde »brez hibe«, bi morali preiskati svoje motive v vseh svojih prizadevanjih. Nič več kakor ta svet ne ravnamo iz sebičnih razlogov, denimo da bi stremeli za bogastvom ali oblastjo. Če se potegujemo za prednostmi v krščanski občini, naj bodo naši motivi čisti in naj nas vedno vzgibava ljubezen do Jehova in drugih. Prava osvežitev je videti duhovne može, ki se ‚potegujejo za nadzorniško službo‘ (NW) z radostjo in ponižno željo, da bi služili Jehovu in sovernikom. (1. Timoteju 3:1; 2. Korinčanom 1:24) Zares, tisti, ki so usposobljeni, da služijo kot starešine, ‚pasejo Božjo čredo prostovoljno; tudi ne za grd dobiček, ampak radovoljno; tudi ne kakor gospodovalci svoje posesti, temuč tako, da so zgledi čredi‘. (1. Petrov 5:1–4)

Biti moramo »v miru«

18. Po katerih lastnostih so Jehovove priče dobro znani?

¹⁸ Peter nazadnje pravi, naj nas Bog najde »v miru«. Da bi zadostili tej zahtevi, moramo biti v miru z Jehovom in s svojimi bližnjimi. Peter poudarja, kako pomembno je, da imamo »med sabo čim močnejšo ljubezen« in da smo s sokristjani v miru. (1. Petrov 2:17; 3:10, 11; 4:8, Ekumenska izdaja; 2. Petrov 1:5–7) Če želimo ohraniti mir, si moramo med sabo izkazovati ljubezen. (Janez 13:34, 35; Efežanom 4:1, 2) Naša ljubezen in mir sta še posebej vidna na mednarodnih zborovanjih. Na zborovanju v Kostariki leta 1999 se je neki prodajalec na letališču razburil, ker so krajevni Priče, ki so izražali dobrodošlico prihajajočim delegatom, nehote zakrili njegovo prodajalno. Vendar je naslednjega dne opazil ljubezen in mir, ki so ju krajevni Priče izžarevali, ko so navdušeno sprejemali delegate, katerih sploh niso osebno poznali. Prodajalec se je zadnjega dne pridružil Pričam pri pozdravljanju delegatov ter zaprosil za biblijski pouk.

19. Zakaj je nujno, da si prizadevamo biti v miru s soverniki?

 ¹⁹ To, kako iskreno si prizadevamo biti v miru z našimi duhovnimi brati in sestrami, lahko kaže, ali željno čakamo na Jehovov dan in na obljubljeni novi svet. (Psalm 37:11; 2. Petrov 3:13) Recimo, da nam z nekim sovernikom ni lahko biti v mirnih odnosih. Ali si lahko zamislimo, kako skupaj z njim miroljubno živimo v raju? Če ima kak brat kaj zoper nas, bi se morali takoj ‚spraviti z njim‘. (Matevž 5:23, 24) To je nujno, če hočemo biti v miru z Jehovom. (Psalm 35:27; 1. Janezov 4:20)

20. S čim naj bi pokazali, da čakamo na Jehova?

²⁰ Ali ‚čakamo in imamo ves čas v mislih navzočnost Jehovovega dneva‘? S tem ko v tem nemoralnem svetu ostajamo sveti, kažemo, da si srčno želimo doživeti konec hudobnosti. Poleg tega z dejanji, ki spadajo k vdanosti Bogu, dokazujemo, da močno hrepenimo po prihodu Jehovovega dne in po življenju pod kraljestveno vlado. In ko si že danes prizadevamo biti v miru s sočastilci, kažemo, da želimo živeti v miroljubnem novem svetu. Tako pokažemo, da čakamo na Jehova in ‚imamo ves čas v mislih navzočnost Jehovovega dneva‘.

[Podčrtna opomba]

Ali se spomnite?

• Kaj pomeni imeti »ves čas v mislih navzočnost Jehovovega dneva«?

• Kako s svojim vedenjem pokažemo, da čakamo na Jehova?

• Zakaj so ‚dejanja, ki spadajo k vdanosti Bogu,‘ tako zelo pomembna?

• Kaj moramo delati, da nas bo Jehova našel ‚brez madeža in brez hibe v miru‘?

[Preučevalna vprašanja]

[Slika na strani 11]

To, da čakamo na Jehova, kažemo z dejanji, ki spadajo k svetemu vedenju

[Slike na strani 12]

Z delom oznanjevanja Kraljestva rešujemo življenja

[Slika na strani 14]

Prizadevajmo si biti v miru z drugimi, medtem ko čakamo na Jehovov dan