Ali res potrebujemo druge?

»KO PREIŠČEMO svoje življenje in prizadevanja, kmalu ugotovimo, da so skoraj vsa naša dejanja in hrepenenja povezana z obstojem drugih ljudi,« je opazil slavni znanstvenik Albert Einstein. Dodal je še: »Uživamo hrano, ki jo drugi proizvedejo, nosimo oblačila, ki jih drugi sešijejo, živimo v hišah, ki jih drugi zgradijo. [. . .] To, kar posameznik jè in kar ga dela pomembnega, ni toliko njegova individualnost, temveč njegova pripadnost veliki človeški skupnosti, ki od zibelke do groba usmerja njegov fizični in duhovni obstoj.«

V živalskem svetu je nagonsko tovarištvo nekaj običajnega. Sloni potujejo v čredah, pri čemer skrbno varujejo svoje mladiče. Levinje skupaj lovijo in svoj plen delijo s samci. Delfini se skupaj igrajo in so že celo zaščitili druge živali ali plavalce, ki so se znašli v nevarnosti.

Vendar sociologi opažajo, da med ljudmi prevladuje težnja, ki je vedno bolj zaskrbljujoča. Glede na neki časopis, ki izhaja v Mehiki, nekateri raziskovalci menijo, da »desetletja osebne osamitve in razjedanja družbenega življenja terjajo v ameriški družbi visok davek«. V časopisu je še pisalo, da je »narodov blagor odvisen od obsežne družbene spremembe, ki zajema tudi vrnitev v družbeno življenje«.

Ta problem se je še posebej razpasel med ljudmi, ki živijo v razvitih državah. Vedno več jih teži k osamitvi. Želijo ‚živeti svoje življenje‘ in se močno upirajo temu, da bi drugi ‚vdirali v njihov prostor‘. Nekateri menijo, da je človeška družba zaradi takšnega stališča še dovzetnejša za čustvene težave, depresijo in samomor.

Glede tega je dr. Daniel Goleman izjavil: »Družbena osamitev – mnenje, da človek nima prav nikogar, s komer bi delil svoje osebne občutke oziroma ohranjal tesen stik – podvaja možnost obolenja oziroma smrti.« V nekem poročilu, ki je bilo objavljeno v reviji Science, so sklenili, da družbena osamitev ‚znatno prispeva k višji stopnji umrljivosti prav kakor kajenje, visok krvni tlak, zvišan holesterol, debelost in premalo gibanja‘.

Druge ljudi torej res potrebujemo zaradi marsičesa. Ne moremo živeti sami. Kako se lahko potem problem osamitve reši? Kaj je tisto, kar je osmislilo življenje mnogih? Na ti vprašanji bo odgovoril naslednji članek.

[Poudarjeno besedilo na strani 3]

»Skoraj vsa naša dejanja in hrepenenja [so] povezana z obstojem drugih ljudi.« (Albert Einstein)