Ugarit – staroveško mesto v senci Baala

LETA 1928 je sirski kmetovalec s plugom zadel ob kamen, pod katerim je ležala grobnica s staroveško keramiko. Niti zamišljati si ni mogel, kako velikega pomena bo njegovo odkritje. O tej naključni najdbi je izvedela francoska ekipa arheologov, zato je naslednje leto pod vodstvom Claudeja Schaefferja odpotovala na najdišče.

Arheologi so kmalu izkopali napis, po katerem so ugotovili, kateremu mestu pripadajo razvaline, ki so se razkrivale pod njihovimi lopatkami. To je bil Ugarit,  »eno najpomembnejših staroveških mest na Bližnjem vzhodu«. Pisec Barry Hoberman je celo rekel: »Nobeno arheološko odkritje, niti odkritje Mrtvomorskih zvitkov, nima tako močnega vpliva na naše razumevanje Biblije.« (The Atlantic Monthly)

Ob stičišču prometnih poti

Ugarit, ki je pokopan pod gričem, znanem po imenu Ras Šamra, na sredozemski obali današnje severne Sirije, je bilo v drugem tisočletju pr. n. š. cvetoče svetovljansko mesto. Njegovo področje je obsegalo približno 60 kilometrov od gore Casius na severu do Tel Sukasa na jugu ter 30 do 45 kilometrov od Sredozemskega morja na zahodu do doline Orontesa na vzhodu.

V tamkajšnjem zmernem podnebju je uspevala živinoreja. Pridobivali so žitarice, olivno olje, vino in stavbni les, ki ga je zelo primanjkovalo v Mezopotamiji in Egiptu. Poleg tega je bilo mesto, ker je ležalo na stičišču strateških trgovskih poti, eno prvih velikih mednarodnih pristanišč. V Ugaritu so trgovci z Egejskih otokov, iz Anatolije, Babilona, Egipta in drugih delov Bližnjega vzhoda trgovali s kovinami, kmetijskimi pridelki in z množico krajevnih izdelkov.

Ugarit je bil kljub gmotnemu bogastvu vedno vazalno kraljestvo. Mesto je bilo najsevernejše oporišče egiptovskega imperija, v 14. stoletju pr. n. š. pa so ga pripojili staremu hetitskemu imperiju. Moralo je plačevati davek in svoje nadrejene oskrbovati s četami. Ko so vdirajoča »ljudstva z morja« * pričela pustošiti po Anatoliji (srednja Turčija) in severni Siriji, so Hetiti pozvali na pomoč ugaritske čete in ladjevje. Ugarit je tako ostal brez obrambe in okoli leta 1200 pr. n. š. je bil popolnoma uničen.

Oživljanje preteklosti

Po uničenju Ugarita je tam nastal grič, ki v višino meri skoraj 20 metrov, obsega pa več kot 25 hektarjev. Arheologi so do sedaj prekopali samo eno šestino tega področja. Med razvalinami so odkrili ostanke velikanske palače, ki je s svojimi skoraj sto sobami in več dvorišči stala na površini kakih 10.000 kvadratnih metrov. V njej so imeli tekočo vodo, stranišča in kanalizacijo. Pohištvo je bilo prevlečeno z zlatom, lazuritom in s slonovino. Našli so tudi slonovinaste panele z zapleteno izrezljanimi vzorci. K privlačnosti palače pa sta prispevali še kamnita vrtna ograja in izdolbena kotanja z vodo.

V mestu in po okoliški ravnini je bilo mnogo Baalovih in Daganovih templjev. * To so  bili kakih 20 metrov visoki stolpi z majhno vežo, skozi katero se je prišlo v notranjost, kjer je stala podoba boga. Stopnišče je vodilo na teraso, od koder je kralj nadziral različne obrede. Ponoči ali med nevihtami so na vrhu templjev morda prižigali ogenj, da so ladje varno usmerjali v pristanišče. Sedemnajst kamnitih sider, ki so jih našli v templju Baal-Hadada, so nedvomno kot izpolnitev obljube darovali mornarji, ki so svojo varno vrnitev pripisovali temu bogu viharjev.

Dragocena najdba napisov

Povsod med razvalinami Ugarita so našli na tisoče glinastih ploščic. Poslovna, pravna, diplomatska in upravna besedila na njih so bila zapisana v osmih jezikih in s petimi različnimi pisavami. Schaefferjeva ekipa je odkrila tudi napise v dotlej neznanem jeziku, ki so ga poimenovali ugarit. Zapisovali so ga s 30 klinopisnimi znaki in ti so sestavljali eno najstarejših abeced, kar jih je bilo kdaj odkritih.

Ugaritski dokumenti ne vsebujejo le zapisov o vsakdanjih zadevah, temveč tudi literarna besedila, ki so odprla nova vrata v razumevanje verskih zamisli in navad takratnega časa. Zdi se, da je bila religija v Ugaritu v mnogočem podobna verovanju sosednjih Kanaancev. Ta besedila so po mnenju Rolanda de Vauxa »precej natančen odsev civilizacije v kanaanski deželi, tik preden so jo osvojili Izraelci«.

Religija v Baalovem mestu

V rasšamrskih besedilih je omenjenih več kot 200 bogov in boginj. Vrhovno božanstvo je bil El, imenovan oče bogov in ljudi. Bog viharjev Baal-Hadad pa je bil »jezdec na oblakih« in »gospodar zemlje«. El je opisan kot moder starec z belo brado, ki živi daleč stran od človeštva. Nasprotno pa je Baal močno in častihlepno božanstvo, ki hoče vladati drugim bogovom in človeštvu.

Besedila, ki so jih odkrili, so verjetno brali med verskimi prazniki, na primer ob novem letu ali žetvi. Vendar se ne ve točno, kako je bilo s tem v resnici. V neki pesmi o sporu glede vladarstva Baal premaga Elovega najljubšega sina Jama, boga morja. Ta zmaga je ugaritske mornarje morda navdajala z zaupanjem, da jih bo na morju Baal ščitil. V boju z Motom pa je Baal poražen in se spusti v podzemlje. Zaradi tega nastane suša in človeške dejavnosti se ustavijo. Baalova žena in sestra Anat (boginja ljubezni in vojne) ubije Mota in Baala povrne v življenje. Baal pobije sinove Elove žene Ašere, in zopet zasede prestol. Toda po sedmih letih se Mot vrne.

Nekateri to pesem razlagajo kot simbol vsakoletnega menjavanja letnih časov, ko  žgoča poletna vročina premaga poživljajoče deževje, ki se vrne jeseni. Drugi mislijo, da se je sedemletni ciklus nanašal na strah pred lakoto in sušo. Vsekakor se je menilo, da je za uspeh človeških prizadevanj bistvena premoč Baala. Učenjak Peter Craigie opaža: »Cilj verovanja v Baala je bil zagotoviti njegovo nadvlado; njegovi častilci so verovali, da bodo posevki in živina, ki so bili tako nujni za človekovo preživetje, uspevali samo, dokler bo on najvišji.«

Zaščita pred poganstvom

Iz izkopanih besedil je jasno razvidna pokvarjenost ugaritske religije. V The Illustrated Bible Dictionary je zapisano: »V besedilih so opisane ponižujoče posledice čaščenja teh božanstev; v njih so poudarjene vojne, sveta prostitucija, čutna ljubezen in iz tega izhajajoč družbeni propad.« De Vaux opaža: »Ob branju teh pesmi človek razume, zakaj so tisti, ki so iskreno verovali v jahvizem, in veliki preroki čutili odpor do tega čaščenja.« Postava, ki jo je Bog dal staroveškemu izraelskemu narodu, je bila zaščita pred takšno krivo religijo.

V Ugaritu so bili vedeževanje, astrologija in magija nekaj povsem običajnega. Znamenj in omenov niso razbirali samo iz nebesnih teles, temveč tudi iz deformiranih zarodkov in notranjih organov zaklanih živali. »Verjeli so, da se je bog, ki so mu obredno žrtvovali žival, z njo poistil in da se je duh tega boga zlil z živalskim duhom,« pojasnjuje zgodovinarka Jacqueline Gachet. »Zato je bilo z razbiranjem znamenj, vidnih na teh organih, mogoče dobiti neoviran dostop do duha božanstev, ki so lahko bodisi pozitivno bodisi negativno odgovorila na vprašanje o prihodnjih dogodkih ali o tem, kako ravnati v določenih okoliščinah.« (Le pays d’Ougarit autour de 1200 av.J.C.) Izraelcem pa je bilo nasprotno zapovedano, naj takšno ravnanje zavračajo. (5. Mojzesova 18:9–14)

Mojzesovska postava je jasno prepovedovala bestialnost. (3. Mojzesova 18:23) Kako pa so na to početje gledali v Ugaritu? V najdenih besedilih je zapis o tem, da se Baal spolno združi s telico. »Če bi kdo ugovarjal, češ da je Baal za ta odnos prevzel obliko bika,« je dejal arheolog Cyrus Gordon, »pa tega ne bi mogli reči za duhovnike, ki so uprizarjali njegovo mitološko življenje.«

Izraelcem je bilo zapovedano: »Zaradi mrtveca si ne delajte zarez v meso.« (3. Mojzesova 19:28) Toda El je zaradi smrti Baala »z nožem zarezal v kožo, z rezilom si je naredil rane; zarezal je v svoja lica in brado«. Med Baalovimi častilci je bila očitno navada, da so si obredno zadajali rane. (1. kraljev 18:28)

Neka ugaritska pesem, kot je videti, namiguje na to, da so pri obredu plodnosti, običajnem v kanaanski veri, kuhali kozliča v mleku. Toda Izraelcem je bilo v  mojzesovski postavi zapovedano: »Ne kuhaj kozliča v matere njegove mleku.« (2. Mojzesova 23:19)

Primerjava z biblijskimi besedili

Pri prevajanju ugaritskih besedil so si prvotno pomagali predvsem z biblijsko hebrejščino. Peter Craigie pripominja: »V hebrejskih besedilih je veliko besed, katerih pomen ni jasen in včasih tudi ni znan; prevajalci iz časa pred 20. stoletjem so na različne načine domnevali njihov morebitni pomen. Toda kadar se iste besede pojavljajo v ugaritskem besedilu, je mogoče napredovati.«

Na primer, hebrejska beseda, uporabljena v Izaiju 3:18, se običajno prevaja z ‚načelki‘. Podobna korenska beseda v ugaritu označuje sonce in sončno boginjo. Jeruzalemske žene, omenjene v Izaijevi prerokbi, so torej kot nakit verjetno nosile majhne obeske v obliki sonca ter »okraske v obliki lune« v čast kanaanskih bogov.

V masoretskem besedilu se v Pregovorih 26:23 »žareče ustnice in hudobno srce« primerja s prsteno posodo, ki jo pokriva »srebrna žlindra«. Ugaritska korenska beseda dopušča, da se to primerjavo prevede s »kakor glazura na črepinji«. V biblijskem prevodu Antonin Chraska je ta pregovor ustrezno preveden: »Kakor čepinja, prevlečena s srebrno peno, so goreče ustne in srce hudobno.«

Biblijska podlaga?

Nekateri učenjaki so po pregledovanju rasšamrskih besedil pričeli trditi, da so določeni biblijski odlomki priredbe ugaritske poetične literature. André Caquot, član Francoskega inštituta, omenja »kanaansko kulturno podlago v samem temelju izraelske religije«.

Glede 29. psalma Mitchell Dahood iz Pontifikalnega biblijskega inštituta v Rimu komentira: »Ta psalm je jahvistična priredba starejše kanaanske hvalnice bogu viharjev, Baalu [. . .] Sedaj se lahko za praktično vsako besedo v psalmu najde njena ustreznica v starejših kanaanskih besedilih.« Ali je takšen sklep upravičen? Nikakor!

Previdnejši učenjaki priznavajo, da se o podobnostih pretirava. Drugi kritizirajo »panugaritizem«, kot mu rečejo. »Nobeno ugaritsko besedilo ni popolnoma enako 29. psalmu,« pravi teolog Garry Brantley. »Namigovanje, da je 29. psalm (ali katero koli drugo biblijsko besedilo) priredba poganskega mita, nima nobenega prepričljivega temelja.«

Ali je to, da obstajajo podobnosti med govornimi figurami, pesniškimi primerjavami in stilističnimi značilnostmi, dokaz za priredbo? Nasprotno, takšne vzporednice je treba pričakovati. V The Encyclopedii of Religion je zapisano: »Razlog za to podobnost v obliki in vsebini je kulturne narave: Ugarit in Izrael sta bila kljub pomembnim geografskim in časovnim razlikam del večje kulturne enote, s skupnim poetičnim in religioznim besediščem.« Garry Brantley zato sklene: »Neprimerno bi bilo razlagati, da so poganska verovanja vnešena v biblijsko besedilo, samo zato, ker so med njimi jezikovne podobnosti.«

Na koncu je treba omeniti, da so vse morebitne podobnosti med rasšamrskimi besedili in Biblijo povsem in samo literarne, ne pa duhovne. »Tako visokega etičnega in moralnega nivoja, kakršnega dosega Biblija, v Ugaritu [ni] mogoče najti,« pripominja arheolog Cyrus Gordon. Razlike resnično daleč presegajo vsakršne podobnosti.

Proučevanje Ugarita bo biblijskim učencem verjetno še naprej pomagalo pri razumevanju kulturnega, zgodovinskega in verskega okolja biblijskih piscev in hebrejskega naroda na splošno. Poleg tega bo nadaljnja preiskava rasšamrskih besedil morda še kako drugače osvetlila razumevanje stare hebrejščine. Predvsem pa arheološke najdbe v Ugaritu zgovorno poudarjajo nasprotje med ponižujočo vdanostjo Baalu in čistim čaščenjem Jehova.

[Podčrtni opombi]

[Poudarjeno besedilo na strani 25]

Z arheološkimi odkritji v Ugaritu se je povečalo naše razumevanje Svetega pisma

[Zemljevid/slike na strani 24, 25]

(Lega besedila – glej publikacijo)

Hetitski imperij v 14. stoletju pr. n. š.

SREDOZEMSKO MORJE

Evfrat

g. CASIUS (JABAL EL-AGRA)

Ugarit (Ras Šamra)

Tel Sukas

Orontes

SIRIJA

EGIPT

[Vir slike]

Kipec Baala in riton v obliki živalske glave: Musée du Louvre, Paris; slika kraljevske palače: © D. Héron-Hugé pour “Le Monde de la Bible”

[Slika na strani 25]

Ostanki vhoda v palačo

[Slika na strani 26]

Mitološka ugaritska pesem morda pojasnjuje ozadje 2. Mojzesove 23:19

[Vir slike]

Musée du Louvre, Paris

[Slike na strani 27]

Baalova stela

Zlat krožnik s prizorom iz lova

Pokrov kozmetične šatulje iz slonovine z upodobljeno boginjo plodnosti

[Vir slike]

Vse slike: Musée du Louvre, Paris