Posnemajmo Boga resnice

‚Bodite posnemalci Boga kakor otroci ljubljeni.‘ (EFEŽANOM 5:1)

1. Kaj nekateri menijo o resnici in zakaj je njihovo razmišljanje zgrešeno?

»KAJ je resnica?« (Janez 18:38) To vprašanje, ki ga je pred skoraj 2000 leti cinično postavil Poncij Pilat, namiguje, da je resnica preveč izmikajoča, da bi si jo prizadevali najti. Mnogi bi se danes s tem strinjali. Ljudje dvomijo o sami naravi resnice. Morda ste že slišali koga reči, da vsakdo lahko verjame v to, kar hoče, da je resnica relativna ali pa da se nenehno spreminja. Takšno razmišljanje je zgrešeno. Cilj raziskovanja in izobraževanja je namreč spoznati dejstva oziroma resnico o svetu, v katerem živimo. Pri resnici ne gre za osebno mnenje. Na primer, človeška duša je ali nesmrtna ali smrtna. Satan obstaja ali ne obstaja. Življenje ima smoter ali ga nima. Vsakič je lahko pravilen samo en odgovor. Eno je resnica, drugo laž; oboje ne more biti res.

2. Kako vse je Jehova Bog resnice in o katerih vprašanjih bomo zdaj razpravljali?

² Prejšnji članek je govoril o tem, da je Jehova Bog resnice. On pozna resnico o vsem. Vedno tudi ravna v skladu z njo, zato se povsem razlikuje od svojega premetenega nasprotnika Satana Hudiča. Poleg tega Jehova resnico velikodušno razodeva drugim. Apostol Pavel je sokristjane spodbudil: ‚Bodite posnemalci Boga kakor otroci ljubljeni.‘ (Efežanom 5:1) Kako lahko Jehovove priče posnemamo Boga v tem, da govorimo resnico in živimo po njej? Zakaj je to pomembno? Zakaj smo lahko prepričani, da Jehova odobrava tiste, ki hodijo po poti resnicoljubnosti? Poglejmo.

3., 4. Kako sta apostola Pavel in Peter opisala, kaj se bo dogajalo v »zadnjih dneh«?

³ Živimo v času, ko se verska laž bohoti. Kot je po Božjem navdihnjenju napovedal apostol Pavel, ima mnogo ljudi v teh »zadnjih  dneh« podobo bogovdanosti, toda njeno moč prezirajo. Nekateri se upirajo resnici, ker so »popačeni na umu«. Poleg tega ‚hudobni ljudje in sleparji napredujejo v slabem, varajo in so varani‘. Čeprav se takšni ljudje vedno učijo, nikoli ne pridejo do »spoznanja resnice«. (2. Timoteju 3:1, 5, 7, 8, 13)

⁴ Tudi apostol Peter je bil navdihnjen, da piše o zadnjih dneh. Prav kakor je prerokoval, ljudje ne le zavračajo resnico, temveč se tudi posmehujejo Božji Besedi in tistim, ki objavljajo v njej zapisano resnico. Takšni posmehovalci »hotoma« prezirajo dejstvo, da je bil svet v Noetovih dneh potopljen z vodo in tako postavljen za vzorec prihodnjega dneva sodbe. Njihove lažne utvare se bodo povsem razblinile, ko bo prišel Božji čas pokončanja brezbožnih. (2. Petrov 3:3–7)

Jehovovi služabniki poznajo resnico

5. Kaj naj bi se po besedah preroka Daniela dogajalo v ‚času konca‘ in kako se ta prerokba izpolnjuje?

⁵ Prerok Daniel je, ko je opisoval ‚čas konca‘, za Božje ljudstvo napovedal povsem drugačen razvoj dogodkov – oživitev verske resnice. Zapisal je: »Mnogi bodo to preiskovali in spoznanje se pomnoži.« (Daniel 12:4) Veliki Prevarant ni zbegal ali zaslepil Jehovovih služabnikov. Ti so si s preiskovanjem Biblije pridobili pravo spoznanje. V prvem stoletju je Jezus razsvetlil svoje učence. ‚Odprl jim je um, da bi razumeli pisma.‘ (Lukež 24:45) Danes Jehova ravna podobno. Po svoji Besedi, svojem duhu in organizaciji pomaga milijonom po vsem svetu razumeti to, kar on že pozna – resnico.

6. Katere biblijske resnice razume današnje Božje ljudstvo?

⁶ Kot Božje ljudstvo razumemo mnogo stvari, ki jih drugače morda ne bi. Poznamo odgovore na vprašanja, ki že tisočletja mučijo svetno modre ljudi. Vemo na primer, zakaj obstaja trpljenje, zakaj ljudje umiramo in zakaj človeštvo ne more doseči svetovnega miru in enotnosti. Blagoslovljeni smo tudi s tem, da vemo, kaj nam bo prinesla prihodnost – Božje kraljestvo, rajsko zemljo in večno življenje v popolnosti. Spoznali smo Jehova, Najvišjega v vesolju. Spoznavamo njegovo privlačno osebnost in se učimo, kaj moramo delati, da bi nas blagoslovil. Ker poznamo resnico, smo sposobni prepoznati, kaj ni resnica. Če živimo v skladu z resnico, nas to ščiti pred brezplodnimi prizadevanji, nam pomaga čim bolje živeti in nam daje čudovito upanje za prihodnost.

7. Kdo lahko doume biblijske resnice in kdo ne?

⁷ Ali razumete biblijsko resnico? Če jo, ste bogato blagoslovljeni. Ko pisatelj piše knjigo, ima ponavadi v mislih določeno skupino ljudi. Tako so nekatere knjige napisane za visoko izobražene, druge za otroke, spet druge pa so namenjene ljudem določene stroke. Čeprav je Biblija zlahka dosegljiva vsem, jo lahko razume in ceni le posebna skupina ljudi. Jehova jo je dal napisati za ponižne in krotke posameznike. Takšni ljudje lahko doumejo biblijsko sporočilo, ne glede na svojo izobrazbo, kulturo, družbeni položaj ali narodnost. (1. Timoteju 2:3, 4) Po drugi strani pa biblijske resnice ne morejo razumeti tisti, ki niso prav naravnani, pa naj so še tako bistri ali izobraženi. Ošabni oziroma ponosni ne morejo doumeti dragocenih resnic Božje Besede. (Matevž 13:11–15; Lukež 10:21; Dejanja 13:48, NW) Takšno knjigo je lahko priskrbel samo Bog.

Jehovovi služabniki so resnicoljubni

8. Zakaj je bil Jezus sama poosebitev resnice?

⁸ Tako kakor Jehova so resnicoljubni tudi njegovi zvesti Pričevalci. Jezus Kristus, najodličnejša Priča za Jehova, je resnico potrdil s tem, kar je učil, ter s svojim življenjem  in smrtjo. Zagovarjal je resnico Jehovove besede in obljub. Tako je bil Jezus sama poosebitev resnice, kakor je sam dejal. (Janez 14:6; Razodetje 3:14; 19:10)

9. Kaj v Svetem pismu piše glede govorjenja resnice?

⁹ Jezus je bil ‚poln milosti in resnice‘ in ‚v njegovih ustih ni bilo zvijače‘. (Janez 1:14; Izaija 53:9) Pravi kristjani posnemajo Jezusov zgled in z drugimi govorijo resnico. Pavel je sovernikom svetoval: »Govorite resnico vsak z bližnjim svojim, ker smo udje med seboj.« (Efežanom 4:25) Nekoč prej pa je prerok Zaharija zapisal: »Drug z drugim govorite resnico.« (Zaharija 8:16, SSP) Kristjani so resnicoljubni, ker želijo ugajati Bogu. Jehova je resnicoljuben in ve, kakšno škodo povzroči laž. Zato od svojih služabnikov upravičeno pričakuje, da govorijo resnico.

10. Zakaj ljudje lažejo in katere so posledice takšnega početja?

¹⁰ Mnogim se morda laž zdi prikladno sredstvo za dosego določenih koristi. Ljudje lažejo, da bi ubežali kazni, da bi imeli kak dobiček ali da bi jih drugi pohvalili. Toda laganje je napačno. Poleg tega lažnivec ne more doseči Božjega odobravanja. (Razodetje 21:8, 27; 22:15) Če nas drugi poznajo kot resnicoljubne, verjamejo temu, kar rečemo, nam zaupajo. Vendar če nas zasačijo že pri eni sami laži, bodo v prihodnje morda podvomili o vsem, kar bomo rekli. Neki afriški pregovor se glasi: »Ena laž pokvari tisoč resnic.« Drug pa: »Lažnivcu ne bo nihče verjel, niti ko bo govoril resnico.«

11. Zakaj lahko rečemo, da je resnicoljubnost več kot le govorjenje resnice?

¹¹ Biti resnicoljuben ne pomeni zgolj govoriti resnico. To je način življenja. S tem kažemo, kdo smo. Druge seznanjamo z resnico ne le z besedami, temveč tudi z dejanji. »Ki [. . .] učiš drugega, sebe li ne učiš?« je vprašal apostol Pavel. »Ki oznanjaš, naj se ne krade, kradeš? ki govoriš, naj se ne prešeštvuje, prešeštvuješ?« (Rimljanom 2:21, 22) Če hočemo druge učiti resnico, moramo biti resnicoljubni v vsem svojem življenju. To, da nas drugi poznajo kot resnicoljubne in poštene, bo močno vplivalo na to, kako se bodo odzvali na naše poučevanje.

12., 13. Kaj je neka mladenka napisala glede resnicoljubnosti in zakaj je zastopala visoka moralna merila?

¹² Tega, kako pomembno je biti resnicoljuben, se zavedajo tudi mladi Jehovovi služabniki. Jenny je pri 13 letih v šolskem spisu napisala: »Poštenost zares cenim. Na žalost pa danes veliko ljudi ni povsem poštenih. Obljubila sem si, da bom v življenju vedno poštena. Govorila bom resnico, četudi meni ali mojim prijateljem to ne bo takoj koristilo. Za prijatelje si izbiram ljudi, ki govorijo resnico in so pošteni.«

¹³ Jennyjina učiteljica je glede spisa pripomnila: »Čeprav si zelo mlada, se ravnaš po zelo visokih moralnih in etičnih načelih. Prepričana sem, da se jih boš držala, ker si moralno močna.« Zakaj je bila ta učenka moralno močna? Jenny je v uvodu svojega spisa pojasnila, da ji njena vera »postavlja merila za življenje«. Od tedaj, ko je napisala ta spis, je minilo sedem let. Kakor je domnevala njena učiteljica, v svojem življenju kot Jehovova priča še naprej zastopa visoka moralna merila.

Jehovovi služabniki razodevajo resnico

14. Zakaj imajo Božji služabniki še posebej veliko odgovornost, da zagovarjajo resnico?

¹⁴ Seveda lahko tudi drugi, ki niso Jehovove priče, govorijo resnico in se trudijo biti pošteni. Toda Božji služabniki imamo posebej veliko odgovornost, da zagovarjamo to, kar je res. Zaupane so nam biblijske resnice  – resnice, ki lahko človeka vodijo v večno življenje. Zato smo dolžni s tem spoznanjem seznanjati še druge. »Od vsakega [. . .], komur je dano mnogo,« je rekel Jezus, »se bo mnogo zahtevalo.« (Lukež 12:48) Nedvomno se ‚mnogo zahteva‘ od tistih, ki so blagoslovljeni z dragocenim spoznanjem o Bogu.

15. Kako vas to, da druge seznanjate z biblijsko resnico, navdaja z veseljem?

¹⁵ Druge seznanjati z biblijsko resnico je delo, ki osrečuje. Podobno kot Jezusovi učenci v prvem stoletju objavljamo dobro novico, sporočilo upanja, ki ogreje srce. Oznanjujemo jo tistim, ki so »izmučeni in razkropljeni kakor ovce, ki nimajo pastirja«, in tistim, ki so zaradi ‚naukov hudobnih duhov‘ zaslepljeni in zbegani. (Matevž 9:36; 1. Timoteju 4:1) Apostol Janez je zapisal: »Večjega veselja nimam od tega, da slišim, da otroci moji žive v resnici.« (3. Janezov 4) Janezu je zvestoba njegovih ‚otrok‘, morda tistih, ki jih je uvedel v resnico, prinašala veliko veselje. Tudi mi smo veseli, ko vidimo, da se ljudje s cenjenjem odzivajo na Božjo Besedo.

16., 17. a) Zakaj resnice ne sprejmejo vsi? b) Kakšno veselje lahko izkusite, ko oznanjujete biblijsko resnico?

¹⁶ Resnice seveda ne bodo sprejeli vsi. Jezus je govoril resnico o Bogu, tudi ko to ni bilo ravno priljubljeno. Judovskim nasprotnikom je dejal: »Zakaj mi vi ne verujete? Kdor je iz Boga, posluša Božje besede; zato vi ne poslušate, ker niste iz Boga.« (Janez 8:46, 47)

¹⁷ Podobno kot Jezus se tudi mi ne obotavljamo razglašati dragocene resnice o Jehovu. Ne pričakujemo, da se bo prav vsakdo strinjal s tem, kar mu bomo povedali, saj tudi Jezusa niso vsi poslušali. Vendar smo vseeno veseli, ker vemo, da delamo to, kar je prav. Jehova v svoji srčni dobrotljivosti želi, da se resnico razodene človeštvu. Kristjani imamo resnico, zato smo postali nosilci  luči v temačnem svetu. S tem ko dovolimo, da luč resnice sveti po naših besedah in dejanjih, lahko drugim pomagamo, da začnejo slaviti našega nebeškega Očeta. (Matevž 5:14, 16) Tako javno pokažemo, da zavračamo Satanovo popačeno različico resnice ter podpiramo čisto in neponarejeno Božjo Besedo. Resnica, ki jo poznamo in objavljamo, lahko tistim, ki jo sprejmejo, zagotovi pravo svobodo. (Janez 8:32)

Bodimo še naprej resnicoljubni

18. Zakaj in kako je Jezus izkazal naklonjenost Natanaelu?

¹⁸ Jezus je resnico ljubil in o njej tudi govoril. Med svojo zemeljsko strežbo je bil resnicoljubnim ljudem naklonjen. Glede Natanaela je dejal: »Glej, pravi Izraelec, v katerem ni zvijače!« (Janez 1:47) Jezus je Natanaela, ki so ga verjetno imenovali tudi Bartolomej, kasneje izbral za enega od 12 apostolov. (Matevž 10:2–4) Kakšna čast!

19.–21. Kako je bil nekdaj slep mož blagoslovljen, ker je pogumno govoril resnico?

¹⁹ V Janezovem evangeliju je kar celotno poglavje namenjeno pripovedi o še enem iskrenem možu, ki ga je Jezus blagoslovil. Njegovega imena sicer ne poznamo, vemo pa, da je bil berač, ki je bil že od rojstva slep. Ljudje so se čudili, ko mu je Jezus popravil vid. Novica o tej čudežni ozdravitvi je prišla tudi na ušesa nekaterim farizejem, ki so sovražili resnico in so se že prej dogovorili, da bodo vsakega, ki bo veroval Jezusu, izobčili iz shodnice. Starša tega nekdaj slepega moža sta poznala njihov naklep, zato sta iz strahu lagala farizejem in jim rekla, da ne vesta, kako je njun sin spregledal oziroma kdo mu je popravil vid. (Janez 9:1–23)

²⁰ Ozdravljenega moža so ponovno poklicali pred farizeje. Ne meneč se za posledice, jim je pogumno povedal resnico. Pojasnil je, kako mu je bil popravljen vid in da je to storil Jezus. Presenetilo ga je, da ti pomembni in izobraženi možje ne verjamejo, da je Jezus od Boga. Neustrašno jih je spodbudil, naj sprejmejo očitno dejstvo: »Ko ta ne bi bil od Boga, ne bi mogel ničesar storiti.« Farizeji niso imeli nobenega protidokaza, zato so moža obtožili predrznosti in ga vrgli ven. (Janez 9:24–34)

²¹ Ko je Jezus to zvedel, si je ljubeče vzel čas in tega moža poiskal. Nato je temu nekdanjemu slepcu še okrepil vero, ki jo je bil pokazal. Jezus se mu je odkrito predstavil kot Mesija. Kako blagoslovljen je bil ta mož, ker je govoril resnico! Tisti, ki govorijo resnico, gotovo uživajo Božjo naklonjenost. (Janez 9:35–37)

22. Zakaj naj bi vztrajali na poti resnicoljubnosti?

²² Ravnanje v skladu z resnico, je nekaj, za kar si moramo resno prizadevati. Je namreč nujno, če želimo z ljudmi in z Bogom skleniti in ohraniti dober odnos. Biti resnicoljuben pomeni biti odkrit, pristen, dostopen ter vreden zaupanja, in to zagotavlja Jehovovo naklonjenost. (Psalm 15:1, 2) Kdor pa je neresnicoljuben, ravna zvijačno, je nezanesljiv in lažniv, ter si nakoplje Jehovovo neodobravanje. (Pregovori 6:16–19) Zato bodimo odločeni, da bomo vedno hodili po poti resnicoljubnosti. Zares, da bi posnemali Boga resnice, moramo resnico poznati, jo govoriti in po njej živeti.

Kako bi odgovorili?

• Zakaj smo lahko hvaležni, da poznamo resnico?

• Kako lahko posnemamo Jehova v resnicoljubnosti?

• Kako nam koristi to, da druge seznanjamo z biblijsko resnico?

• Zakaj je pomembno, da vztrajamo na poti resnicoljubnosti?

[Preučevalna vprašanja]

[Slike na strani 17]

Kristjanom je zaupana biblijska resnica, zato jo goreče objavljajo drugim

 [Slike na strani 18]

Mož, ki mu je Jezus popravil vid, je bil zato, ker je govoril resnico, zelo blagoslovljen