Ali prizadevno iščete Jehova?

NEKI kristjan si je močno želel, da bi se pogovarjal o dobri novici iz Biblije z drugimi, ki so skupaj z njim redno potovali z vlakom. (Marko 13:10) Toda strah ga je ohromil. Ali se je vdal in odnehal? Ne, glede tega je goreče molil in vadil, kako začeti pogovor. Bog Jehova je na njegovo prošnjo odgovoril in mu dal moč za pričevanje.

Takšna prizadevnost je nujno potrebna, ko iščemo Jehova in želimo, da nas blagoslovi. Apostol Pavel je rekel: »Kdor se bliža Bogu, mora verovati, da je Bog in da bo plačevalec tistim, ki ga [prizadevno, NW] iščejo.« (Hebrejcem 11:6) Zgolj iskati Jehova še ni dovolj. Grški glagol, ki je preveden s ‚prizadevno iskati‘, je zapisan v obliki, ki kaže na jakost in osredotočen trud. Zajema vso človekovo srce, razum, dušo in moč. Če prizadevno iščemo Jehova, nismo brezbrižni, samoprizanesljivi ali malomarni. Ne, iščemo ga s pristno gorečnostjo. (Dejanja 15:17, NW)

Ljudje, ki so prizadevno iskali Jehova

V Svetem pismu so zapisani številni zgledi ljudi, ki so si z vsemi močmi prizadevali iskati Jehova. Eden teh je bil Jakob, ki se je z Božjim utelešenim angelom vse do zore energično bojeval. Zaradi tega je dobil ime Izrael (Ta, ki se bojuje z Bogom), saj se je z Bogom »boril« oziroma vztrajal, si prizadeval in zdržal. Angel ga je za njegovo goreče naprezanje blagoslovil. (1. Mojzesova 32:24–30)

Potem je tu še neimenovana Galilejka, ki je krvavela že dvanajst let in zaradi tega »veliko pretrpela«. V takem stanju se ni smela dotikati drugih ljudi. Toda zbrala je pogum in se napotila proti Jezusu. Neprestano si je govorila: »Če se dotaknem le obleke njegove, ozdravim.« Pomislite, kako se je s trudom prebijala skozi ‚množico, ki je spremljala Jezusa in ga stiskala‘. Ko se je dotaknila njegovega oblačila, je občutila, da je ‚usahnil vir krvi njene‘ – bila je ozdravljena svoje dolgotrajne bolezni! Ob Jezusovem vprašanju »Kdo se je dotaknil moje obleke?« se je prestrašila. Toda Jezus ji je ljubeče dejal: »Hči, vera tvoja te je rešila; pojdi v miru in bodi zdrava od nadloge svoje.« Njen trud je bil poplačan. (Marko 5:24–34; 3. Mojzesova 15:25–27)

Nekoč drugič je neka Feničanka Jezusa goreče rotila, naj ji ozdravi hčer. Jezus  je odvrnil, da ne bi bilo primerno dati psičkom hrano, ki je namenjena otrokom. S tem je hotel povedati, da ne more na račun vrednih Judov skrbeti za Neizraelce. Žena je sicer dojela pomen te ponazoritve, vendar ga je kljub temu prosila: »Da, Gospod, toda tudi psički jedo od drobtinic, ki padajo z mize njih gospodarjev.« Njena močna vera in iskrenost sta Jezusa tako ganili, da je dejal: »O žena, velika je vera tvoja. Zgodi naj se ti, kakor hočeš.« (Matevž 15:22–28)

Kaj bi bilo s temi posamezniki, če si ne bi tako vztrajno prizadevali? Ali bi bili blagoslovljeni, če bi odnehali takoj, ko so se srečali s prvo oviro ali zavrnitvijo? Ne! Ti zgledi nam dobro ponazarjajo to, kar je učil Jezus, namreč da je pri iskanju Jehova primerna, če ne celo nujna, ‚velika vztrajnost‘ (NW). (Lukež 11:5–13)

Skladno z njegovo voljo

Ali so bile ženske iz prej omenjenih pripovedi ozdravljene samo zaradi tega, ker so si vztrajno prizadevale? Ne, njihove prošnje so morale biti tudi v skladu z Božjo voljo. Jezusu je bila dana nadnaravna moč za to, da bi na izreden način dokazal, da je res Božji Sin, obljubljeni Mesija. (Janez 6:14; 9:33; Dejanja 2:22) Poleg tega so bili čudeži, ki jih je storil, nekakšna predslika veličastnih zemeljskih blagoslovov, ki jih bo Jehova med Kristusovim tisočletnim vladanjem izlil na človeštvo. (Razodetje 21:4; 22:2)

Nič več ni Božja volja, da bi pravi častilci imeli nadnaravne moči, denimo sposobnost zdraviti ali govoriti jezike. (1. Korinčanom 13:8, 13) Danes je njegova volja med drugim to, da se dobro novico o Kraljestvu objavi po vsej zemlji, tako da bi ‚vsi ljudje prišli do spoznanja resnice‘. (1. Timoteju 2:4; Matevž 24:14; 28:19, 20) Če si Božji služabniki iskreno prizadevajo, in to skladno z Njegovo voljo, lahko upravičeno pričakujejo, da bodo njihove goreče molitve milostno uslišane.

Nekateri se morda sprašujejo: ‚Zakaj neki bi se mi trudili, ko pa se bo Božji namen na koncu tako ali tako izpolnil?‘ Čeprav je res, da bo Jehova svoj namen dosegel ne glede na človeška prizadevanja, pa je vesel, da pri izpolnjevanju njegove volje sodelujejo tudi ljudje. Jehova lahko primerjamo s človekom, ki gradi hišo. Za ta projekt ima izrisan že celotni načrt, toda izbral bo gradbeni material, ki mu je v tistem kraju na voljo. Podobno ima tudi Jehova projekt, ki ga opravlja  danes, in se veseli, da lahko pri tem uporablja služabnike, ki se prostovoljno dajejo na razpolago. (Psalm 110:3; 1. Korinčanom 9:16, 17)

Razmislite o doživetju mladega Toshia. Ko je pričel obiskovati srednjo šolo, je na tem edinstvenem področju želel kar največ pričevati. Vedno je imel pri roki Biblijo in si vestno prizadeval, da bi bil zgleden kristjan. Proti koncu prvega šolskega leta se mu je ponudila priložnost, da govori pred celim razredom. Molil je k Jehovu za pomoč in se razveselil, ko je cel razred pozorno prisluhnil njegovemu govoru z naslovom »Moj življenjski cilj, da bi postal pionir«. Pojasnil je, da želi biti polnočasni strežnik Jehovovih prič. Eden od sošolcev je privolil v biblijski pouk z njim in napredoval do krsta. Toshio si je v skladu s svojimi molitvami iskreno prizadeval in bil bogato nagrajen.

Kako prizadevni ste?

To, da prizadevno iščete Jehova in iskreno želite njegov blagoslov, lahko pokažete na veliko načinov. Kot prvo so tukaj osnovne dejavnosti, denimo to, da se dobro pripravite na krščanske shode. Z dobro premišljenimi komentarji, spodbudnimi govori in učinkovitimi prikazi odkrivate, koliko zares iščete Jehova. Prizadevnost lahko pokažete tudi tako, da se izboljšujete v strežbi. Kaj, če bi poskusili začeti bolj prijateljski pogovor pri vratih in bi uporabili učinkovite uvode, ki so primerni za vaše področje? (Kološanom 3:23) Krščanski moški, ki se trudi iz vsega srca, bo morda v občini sprejel naloge, da na primer služi kot strežni služabnik ali starešina. (1. Timoteju 3:1, 2, 12, 13) Če se boste dali na razpolago, boste okusili veselje ob dajanju. Morda se boste lahko prijavili, da bi pomagali pri gradnji podružnice ali služili v podružničnem uradu Jehovovih prič. Če ste samski moški in izpolnjujete pogoje, se boste mogoče želeli udeležiti Srežnospopolnjevalne šole, v kateri se duhovne moške usposobi za dobre pastirje. Če ste poročeni, lahko svojo iskreno željo, da še več služite Jehovu, pokažete z misijonarsko službo. Ali pa se preselite tja, kjer je večja potreba po kraljestvenih oznanjevalcih. (1. Korinčanom 16:9)

Tisto, kar v resnici šteje, je duh, s katerim opravljate svojo nalogo. Kakršno koli odgovornost imate, se je lotite iz vse duše, vneto  in s »srčno iskrenostjo«. (Dejanja 2:46, NW; Rimljanom 12:8) Na vsako nalogo bi morali gledati kot na priložnost, da pokažete svojo gorečnost pri hvaljenju Jehova. Neprenehoma molite k Jehovu za pomoč in se trudite po svojih najboljših močeh. Bogato boste nagrajeni.

Iskreno prizadevanje bo nagrajeno

Se spomnite kristjana, ki je molil, da bi premagal svoje strahove in oznanjeval sopotnikom? Jehova je blagoslovil njegovo iskreno željo. Vadil je, kako druge prijetno ogovoriti, tako da bi z različnimi temami pričel pogovor. Iz Biblije je lahko učinkovito pričeval nekemu možu, ki je bil zaskrbljen zaradi napetih medčloveških odnosov. Po nekaj ponovnih obiskih na vlaku je pričel z njim preučevati Biblijo na domu. Jehova je zares blagoslovil iskreno prizadevanje tega kristjana!

Dosežete lahko podobno, če še naprej prizadevno iščete Jehova. Če ponižno vztrajate in z vsem srcem opravljate kakršno koli teokratično dejavnost, vas bo Jehova uporabil skladno s svojim namenom in vas bogato nagradil.

[Slika na strani 26]

Kaj bi se zgodilo s to ženo, če ne bi vztrajala?

[Slika na strani 27]

Ali vztrajno prosite Jehova za blagoslov?

[Slike na strani 28]

Kako lahko pokažete, da prizadevno iščete Jehova?