Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Jehovovi služabniki imamo zanesljivo upanje

Jehovovi služabniki imamo zanesljivo upanje

Jehovovi služabniki imamo zanesljivo upanje

»Jakobov ostanek [bo] sredi številnih ljudstev kakor rosa od GOSPODA, [. . .] ki ne čaka na človeka.« (MIHA 5:6, SSP)

1. Kako je duhovni Izrael vir osvežitve?

JEHOVA je veliki Stvarnik dežja in rose. Nesmiselno je pričakovati, da bi dež ali roso priskrbel človek. Prerok Miha je zapisal: »Jakobov ostanek [bo] sredi številnih ljudstev kakor rosa od GOSPODA, kakor dež na zelenico, ki ne čaka na človeka in ničesar ne pričakuje od človeških otrok.« (Miha 5:6SSP) Kdo je današnji »Jakobov ostanek«? To so duhovni Izraelci, preostanek ‚Božjega Izraela‘. (Galatom 6:16) ‚Številnim ljudstvom‘ na zemlji so kakor osvežilna »rosa od GOSPODA« in »dež na zelenico«. Da, današnji maziljeni kristjani so za ljudi Božji blagoslov. Jehova jih uporablja kot kraljestvene oznanjevalce in po njih ljudem objavlja sporočilo zanesljivega upanja.

2. Zakaj imamo zanesljivo upanje, čeprav živimo v svetu, polnem težav?

2 To, da je ta svet brez zanesljivega upanja, nas ne bi smelo presenečati. Politična nestabilnost, moralni propad, kriminal, gospodarske krize, terorizem, vojne – vse to lahko pričakujemo v svetu, ki mu vlada Satan Hudič. (1. Janezov 5:19) Mnoge je strah, kaj se utegne zgoditi v prihodnosti. Vendar pa nas, Jehovove častilce, ni strah, saj imamo gotovo upanje za prihodnost. To upanje je zanesljivo, ker temelji na Božji Besedi. Verujemo Jehovu in njegovi Besedi, saj se to, kar on reče, vedno uresniči.

3. a) Zakaj se je Jehova namenil ukrepati proti Izraelu in Judu? b) Zakaj se Mihove besede nanašajo tudi na današnje dni?

3 Od Boga navdihnjeno Mihovo prerokovanje nam vliva moč, da hodimo v Jehovovem imenu, in nam daje temelj za zanesljivo upanje. V osmem stoletju pr. n. š., ko je Miha prerokoval, je bilo Božje zavezno ljudstvo razdeljeno na dva naroda, Izrael in Juda, in oba sta prezirala Božjo zavezo. Zaradi tega je prišlo do moralnega propada, verskega odpadništva in velikega pridobitništva. Jehova jih je zato posvaril, da bo proti njim ukrepal. Jehovova svarila so seveda veljala Mihovim sodobnikom. Ker pa so današnje razmere tako podobne tistim v Mihovem času, se njegove besede nanašajo tudi na naše dni. To nam bo postalo jasno, ko bomo pregledali nekatere pomembne misli iz sedmih poglavij Mihove knjige.

Kaj nam odkrije pregled knjige

4. S čim nas seznanijo prva tri poglavja Mihove knjige?

4 Seznanimo se na kratko z vsebino Mihove knjige. V prvem poglavju Jehova razkrije uporništvo Izraela in Juda. Zaradi njunega prestopništva bo Izrael uničen, Judova kazen pa bo segla celo do jeruzalemskih vrat. Drugo poglavje odkriva, da premožni in vplivni zatirajo slabotne in nemočne. Vendar to poglavje vsebuje tudi božansko obljubo. Božje ljudstvo bo zbrano in zopet enotno. Tretje poglavje poroča o Jehovovih naznanilih zoper voditelje naroda in prestopniške preroke. Voditelji izkrivljajo pravico, preroki pa izrekajo laži. Kljub temu sveti duh navda Miha z močjo, da razglasi Jehovovo prihajajočo sodbo.

5. Kaj je bistvo četrtega in petega poglavja Mihove knjige?

5 Četrto poglavje napoveduje, da bodo v sklepnem delu naših dni vsi narodi prišli na visoko goro Jehovove hiše, da bi jih Jehova poučeval. Pred tem bo Juda pregnan v Babilon, a ga bo Jehova rešil. Peto poglavje odkriva, da se bo Mesija rodil v Betlehemu na Judovem. Pasel bo svoje ljudstvo in ga rešil zatiralskih narodov.

6., 7. O čem razpravljata šesto in sedmo poglavje Mihovega prerokovanja?

6 V šestem poglavju Miha v obliki nekakšne pravne tožbe zapiše, česa Jehova obtožuje svoje ljudstvo. Kaj je Jehova storil, da se mu upirajo? Nič. Njegove zahteve so pravzaprav zelo razumne. Želi, da njegovi častilci strežejo pravici, da so dobrotljivi in skromni, medtem ko hodijo z njim. Izrael in Juda pa se namesto tega upirata in bosta zato morala trpeti posledice.

7 Miha v zadnjem poglavju svojega prerokovanja obsodi hudobnost svojih sodobnikov. Vendar ne obupava, saj je odločen ‚čakati‘ Jehova. (Miha 7:7) Knjiga se sklene z besedami zaupanja, da bo Jehova s svojim ljudstvom usmiljen. Zgodovina potrjuje, da se je to upanje izpolnilo. Jehova je leta 537 pr. n. š., ko je nehal disciplinirati svoje ljudstvo, usmiljeno vrnil ostanek v njegovo domovino.

8. Kako bi povzeli vsebino Mihove knjige?

8 Kako odlične informacije Jehova razodene po Mihu! V tej navdihnjeni knjigi so zapisani svarilni zgledi o tem, kako Bog ravna s tistimi, ki trdijo, da mu služijo, a so nezvesti. Mihova knjiga napoveduje dogodke, ki se dogajajo danes. Daje nam tudi božanske nasvete glede tega, kako moramo v teh težavnih časih ravnati, da bi si utrdili upanje.

Suvereni gospod Jehova spregovori

9. Kaj se je Jehova glede na Miha 1:2 namenil storiti?

9 Preučimo sedaj Mihovo knjigo bolj podrobno. V Mihu 1:2 beremo: »Čujte, ljudstva vsa, in pazi, o zemlja in vse, kar je na njej! In Gospod Jehova bodi priča zoper vas, Gospod iz templja svoje svetosti!« Če bi živeli v Mihovih dneh, bi te besede nedvomno pritegnile vašo pozornost. Toda gotovo jo pritegnejo, saj Jehova govori iz svojega svetega templja in ne govori le Izraelu in Judu, ampak ljudem vsepovsod. V Mihovih dneh je ljudstvo že predolgo preziralo Suverenega gospoda Jehova. To naj bi se kmalu spremenilo. Jehova se je odločil korenito ukrepati.

10. Zakaj so besede iz Miha 1:2 pomembne za nas?

10 Danes ni nič drugače. Besede v Razodetju 14:18–20 kažejo, da Jehova zopet komunicira iz svojega svetega templja. Kmalu bo korenito ukrepal in človeško družbo bodo spet pretresli pomembni dogodki. Tokrat bo hudobno ‚grozdje zemeljske trte‘ vrženo v veliko tlačilnico Jehovove jeze, kar bo pomenilo popolno uničenje za Satanovo stvarnost.

11. Kaj pomenijo besede v Mihu 1:3, 4?

11 Prisluhnite, kaj namerava Jehova storiti. V Mihu 1:3, 4 piše: »Glejte, GOSPOD prihaja iz kraja svojega in pride doli in bo stopal po višavah zemlje. In gore se bodo topile pod njim in doline pokale kakor vosek pri ognju, kakor vode, ki se izlivajo po strmini.« Ali bo Jehova zapustil svoje nebeško prebivališče in dobesedno stopal po gorah in dolinah Obljubljene dežele? Ne. Tega mu ni treba storiti. Da bi izvršil svojo voljo, bo moral na zemljo zgolj usmeriti svojo pozornost. Poleg tega to, kar je opisano, ne bo doletelo fizično pokrajino, ampak njene prebivalce. Ko bo Jehova ukrepal, bodo posledice za nezveste strašne – kakor če bi se gore stopile kot vosek in se doline zaradi potresa razmaknile.

12., 13. Kaj moramo glede na Drugi Petrov list 3:10–12 storiti, da bo naše upanje zanesljivo?

12 Preroške besede iz Miha 1:3, 4 vas morda spominjajo še na neko drugo navdihnjeno prerokbo, ki napoveduje strašne dogodke na zemlji. V Drugem Petrovem listu 3:10 je apostol Peter zapisal: »Pride pa dan Gospodov [Jehovov, NW] kakor tat, v katerem preidejo nebesa z velikim ropotom in prvine razpadejo v požaru in zemlja in vsa dela na njej zgore.« Podobno kot pri Mihovi prerokbi se tudi Petrove besede ne nanašajo na dobesedna nebesa in zemljo. Nanašajo se namreč na veliko stisko, ki prihaja nad to brezbožno stvarnost.

13 Kljub tej prihajajoči nesreči lahko kristjani enako kot Miha zremo v prihodnost z zaupanjem. Kako? Tako da upoštevamo nasvet iz nadaljnjih vrstic Petrovega pisma. Apostol vzklikne: »Kakšni bi morali biti vi v dejanjih, ki spadajo k svetemu vedenju in vdanosti Bogu, ko čakate in imate ves čas v mislih navzočnost Jehovovega dneva!« (2. Petrov 3:11, 12NW) Naše upanje za prihodnost bo zanesljivo, če gojimo poslušno srce in poskrbimo, da je naše vedenje sveto in naše življenje izpolnjeno z dejanji vdanosti Bogu. Takšno upanje bomo imeli tudi, če ne bomo nikoli pozabili, da bo Jehovov dan zagotovo prišel.

14. Zakaj sta si Izrael in Juda zaslužila kazen?

14 Jehova pojasni, zakaj si njegovo staroveško ljudstvo zasluži kazen. V Mihu 1:5 piše: »Vse to se zgodi zavoljo pregrehe Jakobove in zavoljo grehov hiše Izraelove. Odkod je pregreha Jakobova? ni li iz Samarije? In odkod so višave Judove? niso li iz Jeruzalema?« Izrael in Juda svoj obstoj dolgujeta Jehovu. Kljub temu se mu upreta. Njun upor seže celo do samih glavnih mest, Samarije in Jeruzalema.

Hudobija se razmahne

15., 16. Kakšne hudobije so bili krivi Mihovi sodobniki?

15 Primer hudobnosti Mihovih sodobnikov je živo opisan v Mihu 2:1, 2: »Gorje jim, ki izmišljajo krivičnost in pripravljajo hudobnost na ležiščih svojih! Ko zasveti jutro, jo izvršujejo, ker je v moči njih roke. Želja jih je po njivah, pa jih ugrabijo, in po hišah, pa jih vzemo, in silo delajo možu in hiši njegovi, človeku in dediščini njegovi.«

16 Pohlepni posamezniki ponoči bedijo in snujejo, kako se bodo polastili njiv in hiš svojih bližnjih. Zjutraj pohitijo izvršit svoje načrte. Če bi se spominjali Jehovove zaveze, ne bi delali takšne hudobije. Mojzesovska postava vsebuje odredbe, ki ščitijo revne. Po postavi nobena družina ne sme trajno izgubiti svoje dedne posesti. Tem pohlepnim posameznikom pa za to ni prav nič mar. Ne menijo se za besede iz Tretje Mojzesove knjige 19:18, kjer piše: »Ljubi bližnjega svojega kakor samega sebe.«

17. Kaj se lahko zgodi, ko tisti, ki trdijo, da služijo Bogu, postavijo gmotne reči na prvo mesto v življenju?

17 To pokaže, kaj se lahko zgodi, ko ljudje, ki trdijo, da služijo Bogu, izgubijo izpred oči duhovne cilje in najprej iščejo gmotne reči. Pavel je kristjane svojih dni posvaril: »Kateri [. . .] hočejo biti bogati, padejo v izkušnjavo in past in v mnoga poželenja, nespametna in škodljiva, ki pogrezajo ljudi v pogubljenje in pogin.« (1. Timoteju 6:9) Ko si človek postavi za glavni cilj v življenju pridobivanje denarja, s tem pravzaprav časti krivega boga – mamona oziroma bogastvo. Ta krivi bog ne daje nikakršnega zanesljivega upanja za prihodnost. (Matevž 6:24)

18. Kaj je čakalo pridobitneže v Mihovih dneh?

18 Mnoge v Mihovih dneh šele bridke izkušnje izučijo, da je zanašanje na gmotne reči zgolj nečimrnost. Kot piše v Mihu 2:4, Jehova pravi: »Tisti dan začno zabavljico o vas in zapojo žalostinko: ‚Zgodilo se je!‘ bodo pravili, ‚docela smo opustošeni. Delež ljudstva mojega zamenja lastnika; kako ga odjemlje meni! Odpadniku razdeljuje naše njive.‘« Da, ti kradljivci domov in polj bodo izgubili dedno posest svoje lastne družine. Pregnani bodo v tujo deželo, njihova posest pa bo postala plen »odpadniku« oziroma pripadnikom drugih narodov. Vsi upi na cvetočo prihodnost se bodo razblinili.

19., 20. Kaj so doživeli Judje, ki so zaupali Jehovu?

19 Vendar pa se upi tistih, ki zaupajo Jehovu, ne bodo izjalovili. Jehova je zvest svojima zavezama z Abrahamom in Davidom ter usmiljen z Mihu podobnimi posamezniki, ki Ga ljubijo in žalujejo nad odtujenostjo svojih rojakov od Boga. Zaradi pravičnih bo v od Boga določenem času prišla obnova.

20 To se zgodi leta 537 pr. n. š., ko se ostanek Judov po padcu Babilona vrne v svojo domovino. Takrat se besede iz Miha 2:12 izpolnijo prvič. Jehova pravi: »Gotovo te zberem, o Jakob, tebe vsega; gotovo skupim ostanek Izraelov; skupaj jih denem kakor ovce v Bozri [v stajo, SSP], kakor čredo na njenem pašniku, da bode velik hrup od množice ljudi.« Kako ljubeč je Jehova! Potem ko svoje ljudstvo disciplinira, dovoli, da se ostanek vrne in mu služi v deželi, ki jo je dal njihovim prednikom.

Presenetljive vzporednice v naših dneh

21. Kako so današnje razmere podobne tistim v Mihovih dneh?

21 Ali ste med pregledovanjem prvih dveh poglavij Mihove knjige opazili, kako so takratne razmere presenetljivo podobne današnjim? Kot v Mihovih dneh tudi danes mnogi trdijo, da služijo Bogu. Vendar so tako kot Juda in Izrael neenotni ter se celo vojskujejo med seboj. Mnogi premožni v tako imenovanem krščanstvu zatirajo revne. Verski voditelji vse bolj opravičujejo navade, ki jih Biblija jasno obsoja. Ni čudno, da bo tako imenovano krščanstvo kmalu doživelo svoj konec, skupaj s preostalim delom ‚Babilona velikega‘, svetovnim imperijem krive vere. (Razodetje 18:1–5) Toda podobno kot v Mihovem času bo Jehova tudi danes imel na zemlji zveste služabnike.

22. Kateri dve skupini zaupata v Božje kraljestvo?

22 Leta 1919 so zvesti maziljeni kristjani pretrgali še zadnje vezi s tako imenovanim krščanstvom in pričeli vsem narodom oznanjati dobro novico o Kraljestvu. (Matevž 24:14) Najprej so poiskali preostale člane duhovnega Izraela. Nato so začeli zbirati ‚druge ovce‘, in obe skupini sta postali ‚ena čreda pod enim pastirjem‘. (Janez 10:16) Vsi ti zvesti Jehovovi častilci so zares enotno zbrani »skupaj«, čeprav Bogu sedaj služijo v 234 deželah. Sedaj je v ovčji staji »velik hrup od množice ljudi«, tako moških, žensk kot otrok. Ne upajo v to stvarnost, temveč v Božje kraljestvo, ki bo kmalu vzpostavilo zemeljski raj.

23. Zakaj ste prepričani, da je vaše upanje zanesljivo?

23 V zadnji vrstici drugega poglavja Mihove knjige o zvestih Jehovovih častilcih piše: »Njih kralj pojde pred njimi in GOSPOD na njih čelu.« Ali se vidite v tem zmagovitem sprevodu, ko sledite svojemu Kralju, Jezusu Kristusu, na čelu pa je sam Jehova? Če se, ste lahko prepričani, da je zmaga gotova in vaše upanje zanesljivo. To bo celo še bolj jasno, ko bomo pregledali nadaljnje pomembne misli iz Mihovega prerokovanja.

Kako bi odgovorili?

• Zakaj je Jehova v Mihovih dneh ukrepal proti Judu in Izraelu?

• Kaj se lahko zgodi, ko tisti, ki trdijo, da služijo Bogu, postavijo gmotne interese na prvo mesto v življenju?

• Zakaj ste po pregledu prvega in drugega poglavja Mihove knjige prepričani, da je vaše upanje zanesljivo?

[Preučevalna vprašanja]

[Slika na strani 9]

Mihovo prerokovanje nas lahko duhovno okrepi

[Sliki na strani 10]

Duhovni Izraelci in njihovi spremljevalci podobno kot judovski ostanek leta 537 pr. n. š. pospešujejo pravo čaščenje