Kakšno ime si ustvarjate?
Kakšno ime si ustvarjate?
ALI ste v krajevnem časopisu že kdaj prebrali osmrtnico oziroma videli obsežnejši sestavek o življenju in dosežkih preminulega človeka? Ali ste pomislili: ‚Kaj bi ljudje povedali o meni?‘ Koliko se jih sploh kdaj vpraša, po čem se jih bodo drugi spominjali po njihovi smrti? Zato premislite o naslednjih odkritih vprašanjih: Kaj bi drugi povedali o vas danes, če bi umrli včeraj? Kakšen sloves si ustvarjate? Po čem bi radi, da se vas spominja Bog in tisti, ki vas poznajo?
Modri pisec biblijske knjige Propovednik je rekel: »Dobro ime je boljše nego dišeče mazilo in dan smrti boljši nego dan rojstva.« (Propovednik 7:1) Zakaj neki bi bil dan smrti boljši od dneva rojstva? Zato, ker ob rojstvu človek nima še nikakršnega slovesa, je še nepopisan list papirja. Dobro oziroma slabo ime si bo v življenju šele pridobil. Za tiste, ki si z leti ustvarijo dobro ime, je v tem pogledu dan smrti res boljši od dneva rojstva.
Zato imamo možnost izbire. Pravzaprav vsak dan naredimo veliko odločitev, ki bodo na dan smrti vplivale na naše ime, še posebej pa na to, kako se nas bo spominjal Bog. Isti modri Hebrejec je zato zapisal: »Spomin na pravičnega ostane blagoslovljen, ime brezbožnih pa strohni.« (Pregovori 10:7) Kakšna prednost je, če se nas Bog spominja z namenom, da nas blagoslovi!
Če smo modri, si bomo prizadevali ugajati Bogu, tako da živimo skladno z njegovimi merili. To pomeni, da se ravnamo po dveh osnovnih načelih, ki ju je Kristus izrazil takole: »‚Ljubi Gospoda [Jehova, NW], Boga svojega, iz vsega srca svojega in iz vse duše svoje in iz vse pameti svoje‘. Ta je prva in največja zapoved. Druga pa je tej podobna: ‚Ljubi bližnjega svojega kakor samega sebe‘. Ob teh dveh zapovedih visi vsa postava in proroki.‘« (Matevž 22:37–40)
Nekaterih se spominjamo po tem, da so bili dobrotniki, človekoljubi, zagovorniki državljanskih pravic, ali pa po njihovih dosežkih v poslovnem svetu, znanosti, medicini oziroma v drugih dejavnostih. Po čem pa bi vi radi, da se vas spominjajo?
Škotski pesnik Robert Burns (1759–96) je izrazil željo, da bi nam neka sila podarila sposobnost, s katero bi se videli takšne, kakršne nas vidijo drugi. Ali se lahko nepristransko preiščete in rečete, da ste si pri ljudeh in pri Bogu ustvarili dobro
ime? Dolgoročno gledano so medsebojni odnosi prav gotovo pomembnejši od katerega koli trenutnega uspeha, ki ga morda dosežemo v športnem ali poslovnem svetu. Zato naj bi se vprašali: Kako naše ravnanje – naši pogovori, vedenje in govorica telesa – vpliva na ljudi? Smo v njihovih očeh dostopni ali vzvišeni? Prijazni ali osorni? Prilagodljivi ali togi? Ljubeči in človeški ali hladni in nedostopni? Razdiralni kritiki ali krepilni svetovalci? Raziščimo nekaj zgledov iz bližnje in daljne preteklosti ter poglejmo, kaj se lahko naučimo.[Slika na strani 3]
Robert Burns je izrazil željo, da bi nam neka sila podarila sposobnost, s katero bi se videli takšne, kakršne nas vidijo drugi.
[Vir slike]
Iz knjige A History of England