Hvalimo Jehova »sredi zbora«

KRŠČANSKI shodi so priprava, s katero Jehova ohranja svoje ljudstvo duhovno močno. Če smo na njih redno navzoči, kažemo, da to pripravo cenimo. Poleg tega nam shodi omogočajo, da svoje brate in sestre »izpodbujamo k ljubezni in k dobrim delom«, kar je pomemben način medsebojnega izkazovanja ljubezni. (Hebrejcem 10:24; Janez 13:35) Kako pa lahko brate in sestre na shodih spodbujamo?

Javno izražajmo vero

Kralj David je glede sebe zapisal: »Oznanjati hočem ime tvoje bratom svojim, sredi zbora te bom hvalil: Od tebe izvira hvalospev moj v zboru velikem.« »Slavil te bom v velikem zboru, med ljudstvom obilim bom te hvalil.« »Blagovestje o pravičnosti sem oznanjal v zboru velikem, in glej, ustnic svojih nisem zadržaval.« (Psalm 22:22, 25; 35:18; 40:9)

Kristjani, ki so se zbirali k čaščenju v dneh apostola Pavla, so podobno izražali svojo vero v Jehova in govorili o njegovi slavi. Tako so se med sabo bodrili in spodbujali k ljubezni in dobrim delom. Danes, veliko stoletij po Davidu in Pavlu, zares ‚vidimo, da se bliža dan [Jehovov]‘. (Hebrejcem 10:24, 25) Satanova stvarnost se opoteka proti  svojemu koncu in težav je čedalje več. Bolj kot kdaj prej nam ‚je treba stanovitnosti‘. (Hebrejcem 10:36) Le kdo nas lahko spodbudi k vztrajnosti, če ne naši bratje in sestre?

Podobno kot v preteklosti je tudi danes poskrbljeno za to, da lahko vsak verujoči »sredi zbora« izraža svojo vero. Ena možnost, ki je na občinskih shodih na voljo vsem navzočim, je ta, da komentirajo v odgovor na postavljena vprašanja. Nikoli ne podcenjujmo dobrega, ki ga lahko s tem dosežemo. Na primer, komentarji, ki pokažejo, kako lahko premagamo težave ali se jim ognemo, naše brate in sestre okrepijo v odločenosti, da upoštevajo biblijska načela. Komentarji, v katerih pojasnimo biblijske stavke, ki so sicer navedeni, vendar ne citirani, ali pa omenimo misli, ki smo jih zasledili pri osebnem raziskovanju, lahko druge spodbudijo, da izboljšajo svoje preučevalne navade.

Dejstvo, da s komentiranjem na shodih koristimo sebi in drugim, naj bi vse Jehovove priče spodbudilo, da bi premagali plahost ali zadržanost. Še zlasti je pomembno, da na shodih komentirajo starešine in strežni služabniki, saj se od njih pričakuje, da so drugim zgled, tako glede sodelovanja na shodih kakor tudi obiskovanja teh. Kako pa se lahko posameznik, ki meni, da mu je ta vidik krščanske dejavnosti izziv, izboljša?

Predlogi za izboljšanje

Imej v mislih, da s tem častiš Jehova. Neka kristjanka, ki živi v Nemčiji, pojasnjuje, kako gleda na svoje komentiranje. »To je moj osebni odgovor na Satanovo prizadevanje, da bi Božjim služabnikom preprečil izražati vero.« Novokrščeni brat, ki je povezan z isto občino, pa pravi: »Komentiranje je nekaj, glede česar veliko molim.«

Dobro se pripravi. Če gradiva ne boš preučil vnaprej, boš teže komentiral in odgovori ne bodo tako učinkoviti. Predloge za to, kako komentirati na občinskih shodih, lahko najdeš v knjigi Naj ti izobraževanje v Teokratični strežbeni šoli koristi, na 70. strani. *

Postavi si za cilj, da na vsakem shodu komentiraš vsaj enkrat. To pomeni, da si moraš pripraviti več odgovorov, saj večkrat ko dvigneš roko, večja je verjetnost, da te bo voditelj poklical. Morda mu boš celo želel vnaprej povedati, na katera vprašanja si se pripravil. To še posebej pomaga, če si začetnik. ‚V velikem zboru‘ se morda obotavljaš dvigniti roko, toda če veš, da je to tvoj odstavek in da bo voditelj pozoren na tvojo roko, te bo to spodbudilo h komentiranju.

 Komentiraj čim prej. Težavna naloga ni prav nič lažja, če se z njo odlaga. Pomaga ti lahko to, da komentiraš že na začetku. Presenečen boš, koliko lažje je komentirati drugič ali tretjič, ko enkrat prebrodiš prvi komentar.

Usedi se na ustrezno mesto. Nekateri so ugotovili, da jim je lažje komentirati, če v kraljestveni dvorani sedijo v sprednjem delu kraljestvene dvorane. Tam je manj motenj in tudi manj verjetno je, da jih bo voditelj spregledal. Če boš to poskusil, ne pozabi govoriti dovolj naglas, da te bodo lahko vsi slišali, še posebej če v občini ne uporabljate prenosnih mikrofonov.

Pozorno poslušaj. Tako se ti ne bo zgodilo, da bi ponovil tisto, kar je kdo drug ravnokar povedal. Komentarji drugih te lahko tudi spomnijo na kak svetopisemski stavek ali kakšno točko, s katero lahko pravkar izrečeno misel dopolniš. Včasih lahko s kratkim doživljajem ponazorimo misel, o kateri se razpravlja. Takšni komentarji so zelo koristni.

Uči se odgovarjati s svojimi besedami. Ko iz preučevalnega gradiva prebereš komentar, pokažeš, da si našel pravilni odgovor, in to je lahko dober način, da pričneš komentirati. Ko pa toliko napreduješ, da komentiraš s svojimi besedami, pokažeš, da si dojel bistvo. Iz publikacij ni treba dobesedno citirati. Jehovove priče tega, kar v njih piše, zgolj ne ponavljamo.

Ne oddaljuj se od teme. Komentarji, ki se ne navezujejo na temo ali pa odvračajo pozornost od glavnih obravnavanih misli, so neprimerni. To pomeni, da se morajo tvoji komentarji nanašati na temo, o kateri se na shodu razpravlja. Le tako bodo prispevali k duhovno izgrajujoči razpravi o obravnavani temi.

Naj bo tvoj cilj spodbujati. Ker je komentiranje pomembno tudi zaradi spodbujanja drugih, moramo paziti, da ne rečemo česa takega, kar bi jim lahko vzelo pogum. Poleg tega pri komentiranju ne obnovimo podrobno celotnega odstavka, saj bi tako drugim ostalo le malo ali nič, kar bi lahko povedali. Dolgi ali zapleteni odgovori radi zasenčijo bistvo. Kratki odgovori z le nekaj besedami pa so lahko zelo učinkoviti in spodbudijo nove, da povedo svoje kratke komentarje.

Vloga tistih, ki vodijo shode

Zelo pomembno vlogo pri spodbujanju ima voditelj shoda. Iskreno se zanima za vsak komentar in to pokaže s tem, da tistega, ki komentira, pozorno posluša in se mu obzirno posveti, ne pa da se ukvarja s čim drugim. Kako neprimerno bi bilo, če bi le površno poslušal in zaradi tega po nepotrebnem ponovil, kar je bilo pravkar povedano, ali pa postavil vprašanje, na katero je kdo ravnokar odgovoril!

Navzočim bi prav tako jemalo pogum, če bi voditelj vsak komentar ponovil z malo drugačnimi besedami in s tem namigoval,  da je bil odgovor nekako pomanjkljiv. Po drugi strani pa je zelo spodbudno, ko komentarji prispevajo k nadaljnji razpravi o kakšni pomembni misli. Z vprašanji, kot sta ‚Kako lahko to uporabimo v naši občini?‘ ali ‚S katerim svetopisemskim stavkom iz odstavka lahko potrdimo, kar smo pravkar rekli?‘, lahko voditelj druge spodbudi k pozitivnim komentarjem, ki so zelo dragoceni.

Seveda bi morali za komentarje še posebej pohvaliti nove ali plahe posameznike. Voditelj lahko to stori osebno po preučevanju, da jih ne spravi v zadrego, obenem pa bo takrat imel priložnost, da kaj svetuje, če je treba.

Človek, ki ima pri vsakodnevnih pogovorih vedno glavno besedo, ne spodbuja komunikacije. Tistim, ki ga poslušajo, sploh ni do tega, da bi izrazili svoje mnenje. Sprijaznijo se s tem, da ga le na pol poslušajo, če ga sploh. Nekaj podobnega se lahko zgodi, če voditelj med razpravo preveč sam komentira. Vendar pa lahko voditelj včasih z dodatnimi vprašanji navzoče spodbudi, da povedo svoje mnenje in razmislijo o obravnavani temi. Takšnih vprašanj naj ne bi uporabljal prepogosto.

Voditelj ne bo nujno poklical prvega, ki bo dvignil roko. To bi lahko vzelo pogum tistim, ki potrebujejo nekaj časa, da si oblikujejo misli. S tem ko bo malo počakal, bo tistim, ki še niso komentirali, dal možnost, da to storijo. Poleg tega bo ravnal sprevidevno, ko ne bo klical majhnih otrok, da bi odgovarjali na vprašanja v zvezi s temami, ki jih sami ne razumejo.

Kaj pa, če kdo odgovori narobe? Voditelj mora paziti, da takega ne bi spravil v zadrego. Pogosto tudi nepravilni komentarji vsebujejo nekaj resnice. Voditelj lahko stvari popravi tako, da iz odgovora taktno izlušči, kar je pravilno, ponovi vprašanje z drugimi besedami ali postavi še kakšno. Tako se ne bo nihče počutil nelagodno.

Ko voditelj shoda želi navzoče spodbuditi h komentiranju, je boljše, da se ogiba splošnih vprašanj, kot na primer ‚Ali bi še kdo kaj dodal?‘. Vprašanje ‚Kdo še ni komentiral? To je zadnja priložnost!‘ je morda dobronamerno, toda navzoče bo le stežka spodbudilo k prostemu izražanju. Bratje in sestre se ne bi smeli čutiti krive, ker niso komentirali že prej. Ne, morali bi biti spodbujeni, da izrazijo, kar vedo, saj s takim izražanjem kažejo ljubezen. Poleg tega, ko voditelj pokliče koga za komentar, bi bilo boljše, da ne reče ‚Potem bomo prisluhnili še temu bratu in nato še tej sestri‘. Najprej bi moral poslušati komentar in se šele nato odločiti, ali je potrebno še koga poklicati.

Komentiranje je prednost

Krščanski shodi so za našo duhovnost nujno potrebni. Komentirati na njih je prednost. Čim bolj bomo sodelovali pri tem izrednem načinu hvaljenja Jehova »sredi zbora«, tem bolj bomo posnemali Davidov zgled in upoštevali Pavlov nasvet. S sodelovanjem na shodih dokazujemo, da ljubimo svoje brate in sestre ter da smo del Jehovovega velikega zbora. Le kje drugje bi želeli biti, medtem ko ‚vidimo, da se bliža dan‘? (Hebrejcem 10:25)

[Podčrtna opomba]

[Slike na strani 20]

Na krščanskih shodih je pomembno tako poslušati kot komentirati

[Slika na strani 21]

Voditelj shoda se iskreno zanima za vsak komentar