Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Prava krščanska vera v resnici obstaja

Prava krščanska vera v resnici obstaja

Prava krščanska vera v resnici obstaja

JEZUS KRISTUS je ustanovil le eno cerkev oziroma občino. Ta občina je bila duhovno telo, duhovna družina. To pomeni, da so se tam zbirali ljudje, ki jih je Bog izbral s svojim svetim duhom – vse jih je priznal za svoje ‚otroke‘. (Rimljanom 8:16, 17; Galatom 3:26)

Jezus je učil, da Bog usmerja ljudi k resnici in življenju le po eni poti. Da bi ponazoril to pomembno resnico, je pot v večno življenje primerjal z dobesedno potjo. Rekel je: »Pojdite noter skozi tesna vrata: ker prostorna so vrata in široka je pot, ki vodi v pogubljenje, in mnogo jih je, ki po njej hodijo; toda tesna so vrata in ozka je pot, ki vodi v življenje, in malo jih je, ki jo najdejo.« (Matevž 7:13, 14; Janez 14:6; Dejanja 4:11, 12)

Enotna občina

Na občino iz prvega stoletja ne bi smeli gledati kot na »svetovno, splošno razširjeno, organizirano skupnost, na kakršno pomislimo danes, ko govorimo o Katoliški cerkvi,« piše v The New Dictionary of Theology. Zakaj ne? »Iz preprostega razloga,« piše, »saj takšna organizirana, splošno razširjena skupnost sploh ni obstajala.«

Nihče ne more upravičeno trditi, da je zgodnja krščanska občina kakor koli spominjala na institucionalno cerkveno ureditev, ki jo vidimo danes. Toda bila je organizirana. Posamezne občine niso delovale neodvisno druga od druge. Vse so priznavale avtoriteto vodstvenega organa v Jeruzalemu. Ta organ, ki so ga sestavljali apostoli in starešine jeruzalemske občine, je pomagal ohranjati enotnost občine kot ‚enega [Kristusovega] telesa‘. (Efežanom 4:4, 11–16; Dejanja 15:22–31; 16:4, 5)

Kaj se je zgodilo s to pravo občino? Ali je postala mogočna Katoliška cerkev? Ali pa se je razvila v konfesionalno, razdrobljeno Protestantsko cerkev, kakršno poznamo danes? Se je morda zgodilo kaj drugega?

‚Pšenica‘ in ‚ljuljka‘

Da bi našli odgovore, skrbno razmislimo o tem, kaj je o nadaljnjih dogodkih povedal sam Jezus Kristus. Morda boste presenečeni ob spoznanju, da je Jezus pričakoval, da se njegove občine skozi zgodovino ne bo moglo več jasno prepoznati, in bo dovolil, da takšno žalostno stanje traja več stoletij.

Občino je primerjal z ‚nebeškim kraljestvom‘ in rekel: »Nebeško kraljestvo je podobno človeku, ki je posejal dobro seme na njivi svoji. Medtem pa, ko so ljudje spali, pride njegov sovražnik in poseje ljuljke med pšenico in odide. Ko pa zraste setev in donese sad, se pokaže tudi ljuljka. Pridejo pa hišnega gospodarja hlapci in mu reko: Gospod, nisi li dobrega semena posejal na svoji njivi? Odkod je pa prišla vanj ljuljka? On pa jim reče: Sovražnik je to storil. Hlapci mu pa reko: Hočeš li torej, da gremo in jo izplevemo? On pa veli: Ne! da ne bi kdaj, trgaje ljuljko, izrovali ž njo vred pšenice. Pustite, naj raste oboje skupaj do žetve, in v čas žetve porečem ženjcem: Poberite najprej ljuljko in zvežite jo v snopke, da se sežge, pšenico pa spravite v žitnico mojo.« (Matevž 13:24–30)

Jezus je pojasnil, da je on »sejalec«. »Dobro seme« predstavlja njegove prave učence. »Sovražnik« je Satan Hudič. ‚Ljuljka‘ ponazarja lažne kristjane, ki so postopoma postali del zgodnje krščanske občine. Jezus je rekel, da bo dovolil, da ‚pšenica‘ in ‚ljuljka‘ rasteta skupaj vse do ‚žetve‘, ki bo nastopila »ob sklenitvi stvarnosti« (NW). (Matevž 13:37–43) Kaj je vse to pomenilo?

Krščanska občina se izrodi

Kmalu po smrti apostolov so v občini začeli prevzemati nadzor odpadniki oziroma lažni učitelji. Govorili so »popačene nauke, da bi potegnili učence za seboj«. (Dejanja 20:29, 30) Zaradi tega je veliko kristjanov ‚odpadlo od vere‘. »Obračali [so se] k basnim.« (1. Timoteju 4:1–3; 2. Timoteju 4:3, 4)

V The New Dictionary of Theology piše, da je v četrtem stoletju »katoliška vera postala uradna [. . .] religija rimskega imperija«. »Združili sta se cerkvena in civilna družba« – to je bilo zlitje Cerkve in države, ki je bilo popolnoma v nasprotju z verovanji zgodnjih kristjanov. (Janez 17:16; Jakob 4:4) V istem slovarju še piše, da se je sčasoma celotna struktura in narava cerkve, kakor tudi veliko njenih temeljnih verovanj, korenito spremenilo »pod vplivom nenavadne in povsem škodljive kombinacije S[tare] Z[aveze] in neoplatonskih vzorcev«. Kot je napovedal Jezus Kristus, se njegovih pravih učencev zaradi napredovanja lažnih kristjanov ni več opazilo.

Jezusovi poslušalci so vedeli, kako težko je videti razliko med pravo pšenico in ljuljko, na primer strupeno omotno ljuljko, ki je med obdobjem rasti zelo podobna pšenici. Zato je Jezus ponazoril, da bo nekaj časa težko razlikovati prave kristjane od lažnih. To pa ne pomeni, da naj bi krščanska občina povsem izginila, saj je Jezus obljubil, da bo svoje duhovne brate in sestre vodil »vse dni do konca sveta«. (Matevž 28:20) Rekel je tudi, da bo pšenica še naprej rastla. Skozi stoletja so se pravi kristjani, kot posamezniki ali skupine, nedvomno trudili po svojih najboljših močeh upoštevati Kristusove nauke. Toda niso več sestavljali jasno prepoznavnega, vidnega telesa oziroma organizacije. Vsekakor niso bili podobni vidnemu odpadniškemu verskemu sistemu, ki skozi zgodovino ni naredil nič drugega, kot le osramotil in onečastil ime Jezusa Kristusa. (2. Petrov 2:1, 2)

‚Človek greha se razodene‘

Apostol Pavel je napovedal še nekaj, kar zaznamuje ta lažni verski sistem. Napisal je: »Naj vas nikakor nihče ne preslepi: kajti tega [Jehovovega] dneva ne bo, če prej ne pride odpad in se ne razodene ,človek greha‘.« (2. Tesaloničanom 2:2–4) Ta »človek greha« ni nihče drug kot duhovniški razred, ki se je sam postavil, da vlada nad »krščansko« občino. *

Odpadništvo se je pojavilo že v dneh apostola Pavla. Pospešeno pa se je začelo bohotiti, ko so apostoli pomrli in je tako izginil tudi njihov vpliv, s katerim so odpadništvo zavirali. Apostol Pavel je rekel, da se bo odpadništvo razpoznalo po »delovanju satanovem z vso močjo in z znamenji in čudeži lažnivimi in s sleherno prevaro krivice«. (2. Tesaloničanom 2:6–12) Kako točno je s tem opisano delovanje številnih verskih voditeljev skozi zgodovino!

Katoliški voditelji v podkrepitev trditve, da je Rimskokatoliška cerkev edina prava cerkev, pravijo, da so njihovi škofje »po nepretrganem nasledstvu od začetka poganjki iz apostolskega semena«. V resnici pa ta trditev o apostolskem nasledstvu nima nobene zgodovinske ali svetopisemske podlage. Nobenega verodostojnega dokaza ni, da je cerkveni sistem, ki je nastal po smrti Jezusovih apostolov, sploh kdaj vodil Božji sveti duh. (Rimljanom 8:9; Galatom 5:19–21)

Kako pa je z drugimi cerkvami, ki so se pojavile po tako imenovani reformaciji? So se vrnile k vzorcu zgodnje krščanske občine? Ali so obnovile njeno čistost? Resda je po reformaciji Biblija velikemu številu navadnih ljudi postala dostopna v njihovem maternem jeziku. Toda zgodovina kaže, da so te cerkve še naprej učile zmotne nauke. (Matevž 15:7–9)

Vendar bodite pozorni na naslednje. Jezus Kristus je jasno napovedal, da se bo njegova prava občina obnovila med sklenitvijo stvarnosti, kakor je to sam imenoval. (Matevž 13:30, 39NW) Izpolnjevanje biblijskih prerokb kaže, da sedaj živimo v tem času. (Matevž 24:3–35) In če to upoštevamo, bi se moral vsakdo izmed nas vprašati: ‚Kje je ta prava cerkev?‘ Morala bi biti bolj in bolj razpoznavna.

Morda menite, da ste to cerkev oziroma občino že našli. Pomembno je, da se prepričate. Zakaj? Zato ker lahko podobno kot v prvem stoletju obstaja le ena prava cerkev. Ste si vzeli čas, da bi se prepričali, ali vaša cerkev natančno ustreza vzorcu, ki ga je postavila krščanska občina v prvem stoletju, in ali zvestovdano ravna po naukih Jezusa Kristusa? Zakaj ne bi tega raziskali zdaj? Pri tem vam bodo z veseljem priskočili na pomoč Jehovove priče. (Dejanja 17:11)

[Podčrtna opomba]

^ odst. 17 Več informacij o identiteti ‚človeka greha‘ se lahko najde v Stražnem stolpu, 1. julij 1990, strani 21–25.

[Slike na strani 5]

Kaj se naučimo o pravi občini iz Jezusove ponazoritve o pšenici in ljuljki?

[Slike na strani 7]

Ali vaša cerkev odseva vzorec, ki so ga glede oznanjevanja in preučevanja postavili kristjani iz prvega stoletja?