Ko obljube niso prazne

ZGODOVINA je polna neizpolnjenih obljub. Narodi pogosto niso upoštevali slovesno podpisanih paktov o nenapadanju in tako so svoje ljudstvo popeljali v strahovite vojne. Napoleon je nekoč opazil: »Vlade svoje obljube držijo le takrat, ko so v to prisiljene, ali pa ko bodo od tega imele koristi.«

Kako pa je z obljubami posameznikov? Kako razočarani smo, če človek ne drži svoje besede, še posebej, če tega človeka poznamo in mu zaupamo! Ljudje seveda svojih obljub bodisi ne morejo ali pa nočejo izpolniti.

Kakšna je razlika med človeškimi in Božjimi obljubami? Na Božje obljube se lahko povsem zanesemo in jim verjamemo. Nobena obljuba, ki jo da Bog Jehova, ni prazna. Zagotovo se bodo vse izpolnile. V Izaiju 55:11 glede Božje zanesljive besede piše: »Tako bode beseda moja, ki prihaja iz mojih ust: ne povrne se k meni prazna, temuč izvrši, kar me veseli, in bo uspeh imela v tem, za kar jo pošljem.«

Kako bi torej morali gledati na Božje obljube, ki so zapisane v Bibliji? Vsekakor se lahko nanje zanesemo. Apostol Janez je na primer zapisal: »Glej, šator Božji z ljudmi, in prebival bo ž njimi; in oni bodo ljudstva njegova, in Bog sam bode med njimi, njih Bog, in obriše vse solze ž njih oči; in smrti ne bode več, ne žalovanja, ne vpitja, ne bolečine ne bode več; kajti prvo je prešlo.« (Razodetje 21:3, 4) Te blagoslove lahko dosežete, če ravnate skladno z Jezusovimi besedami: »Večno življenje je pa to, da spoznajo tebe, edinega resničnega Boga, in katerega si poslal, Jezusa Kristusa.« (Janez 17:3)