‚Zakon modrega‘ – vrelec življenja

»O GLOBOČINA bogastva in modrosti in znanja Božjega! kako nedoumne so njegove sodbe in kako nezasledljive njegove poti!« je vzkliknil apostol Pavel. (Rimljanom 11:33) Zvesti očak Job pa je rekel: »Modrega je srca [Bog Jehova].« (Job 9:4) Da, Stvarnik nebes in zemlje je v modrosti neprekosljiv. Kaj pa lahko rečemo o zakonu ali napisani Besedi takšnega Stvarnika?

Psalmist je pel: »Postava GOSPODOVA je popolna, oživlja dušo; pričevanje GOSPODOVO zanesljivo, modrost daje nevednemu; zapovedi GOSPODOVE so prave, razveseljujejo srce; povelje GOSPODOVO čisto, razsvetljuje oči.« (Psalm 19:7, 8) Kako zelo se je moral Salomon, kralj staroveškega Izraela, zavedati resničnosti teh besed! Dejal je: »Nauk [Zakon, NW] modrega je vrelec življenja, da se ogne smrtnih zadrg.« (Pregovori 13:14) Salomon je v predhodnih trinajstih vrsticah 13. poglavja Pregovorov pokazal, kako nam lahko nasveti iz Božje Besede pomagajo izboljšati življenje in se ogniti temu, da bi ga ogrozili.

Bodimo učljivi

»Sin moder posluša pouk očetov [sprejema očetovo discipliniranje, NW], a zasmehovalec ne posluša nobenega svarjenja,« piše v Pregovorih 13:1. Očetovo discipliniranje je lahko blago ali strogo. Sprva lahko sina disciplinira tako, da ga vzgaja, če pa on to zavrne, ga lahko tudi kaznuje. Sin pokaže, da je moder, kadar sprejme očetovo discipliniranje.

»Kogar namreč ljubi Gospod [Jehova, NW], tega strahuje [disciplinira, NW],« pravi Biblija, in »tepe vsakega sina, katerega sprejema«. (Hebrejcem 12:6) Naš nebeški Oče nas med drugim disciplinira po svoji napisani Besedi, Bibliji. Pravzaprav nas njegova Beseda disciplinira, kadar jo s cenjenjem beremo in ravnamo po tem, kar se iz nje naučimo. To je v naše dobro, saj nam vse, kar Jehova reče, koristi. (Izaija 48:17)

Discipliniranje lahko prejmemo tudi po soverniku, ki mu je mar za našo duhovno blaginjo. Na vsak koristen nasvet, ki je v skladu z Božjo Besedo, lahko gledamo, kot da prihaja od velikega Vira resnice, in ne od človeka, ki je nasvet izrekel. Modro je, da ga sprejmemo, kakor da je od Jehova. Kadar tako ravnamo in dovolimo, da nam tak nasvet oblikuje mišljenje, poglobi razumevanje Svetega pisma in popravi naše ravnanje, nam discipliniranje koristi. Isto velja za nasvete, ki jih prejemamo na krščanskih shodih in po biblijskih publikacijah. Ravnanje po tem, kar se naučimo iz takšnih zapisanih ali izgovorjenih besed, je izredna oblika samodiscipline.

 Zasmehovalec pa po drugi strani ni dovzeten za discipliniranje. »Misli, da že sam ve, kaj je najboljše,« piše v nekem priročniku, »zato ni učljiv.« Ne odzove se niti na ukor, ki je močnejša oblika discipliniranja. Vendar ali lahko kdaj dokaže, da je Očetovo discipliniranje napačno? Jehova se ni še nikoli zmotil in se tudi nikoli ne bo. Zasmehovalec z zavračanjem discipliniranja doseže samo to, da sam postane vreden posmeha. Kako lepo Salomon z nekaj dobro izbranimi besedami prikaže vrednost tega, da smo učljivi!

Pazimo na svoj jezik!

Da bi izraelski kralj ponazoril, kako pomembno je, da nas pri govorjenju usmerja Božja Beseda, primerja usta z drevesom, ki rojeva sadove. Pravi: »Od sadu svojih ust uživa človek dobro, želja nezvestih [zvijačnih, NW] pa je nasilje.« (Pregovori 13:2, Ekumenska izdaja) Sad ust so izgovorjene besede. In kar človek z besedami seje, to tudi žanje. »Če so njegove besede dobronamerne in izrečene s ciljem, da bi z bližnjimi vzpostavil prijateljski odnos,« pravi neki učenjak, »bo jedel dobro ter živel srečno in mirno«. Povsem drugače pa je z zvijačnim človekom, ki hoče ravnati nasilno in drugim škodovati. Nasilje snuje, nazadnje pa ga občuti na lastni koži. Pred vrati ga čakajo smrtne zanke.

»Kdor straži usta svoja, obvaruje dušo svojo,« nadaljuje Salomon, »kdor pa odpira ustne nepremišljeno, pride mu poguba.« (Pregovori 13:3) Posledice nepremišljenega, nespametnega govorjenja so lahko med drugim spodkopan ugled, ranjeni občutki, napeti odnosi in celo fizična škoda. Nepremišljeno govorjenje lahko prinese tudi Božje neodobravanje, saj je vsak za svoje besede odgovoren Bogu. (Matevž 12:36, 37) Prav zares, če bomo skrbno pazili na svoja usta, nas bo to obvarovalo pred pogubo. Kako pa se lahko naučimo stražiti svoja usta?

Eden od preprostih načinov je, da ne govorimo preveč. »Kjer je veliko besed, ni brez greha,« pravi Biblija. (Pregovori 10:19) Drug način pa je, da premislimo, preden kaj rečemo. Navdihnjeni pisec objavlja: »Kdor govori lahkomiselno, prebada kakor meč.« (Pregovori 12:18, SSP) Kadar človek ne razmisli, kaj bo povedal, lahko prizadene sebe in tiste, ki ga poslušajo. Zato nam Biblija praktično svetuje: »Srce pravičnega premisli, preden odgovori.« (Pregovori 15:28, SSP, poudarili mi.)

Bodimo marljivi

»Želi, a ničesar ne doseže duša lenuhova,« pravi Salomon, »pridnih pa duša se bo redila.« (Pregovori 13:4) »Bistvo [tega pregovora] je, da želja sama po sebi prav nič ne koristi,« piše v nekem priročniku, »to, kar šteje, je marljivost. Leni ljudje so žrtve želja [. . .], ki jih pogoltnejo, v resnici pa nimajo kaj pokazati.« Duša oziroma želja marljivih pa bo potešena – se bo redila.

Kaj se lahko reče o tistih, ki odlašajo s posvetitvijo Jehovu, ker se hočejo ogniti odgovornosti? Morda želijo živeti v Božjem novem svetu, toda ali so pripravljeni glede tega tudi kaj storiti? Od tistih, ki bodo ‚prišli iz velike stiske‘, se pričakuje, da verujejo v Jezusovo  odkupno žrtev, se posvetijo Jehovu in svojo posvetitev simbolizirajo s krstom v vodi. (Razodetje 7:14, 15)

Razmislimo tudi o tem, kaj vse spada k temu, da se kdo poteguje za nadzorniško službo v občini. Želja, da bi opravljal to dobro delo, je nedvomno hvalevredna in jo spodbuja tudi Sveto pismo. (1. Timoteju 3:1) Toda samo želja ni dovolj. Da bi se kdo usposobil za to službo, mora gojiti potrebne lastnosti in sposobnosti, za kar si je treba marljivo prizadevati.

Pravičnost nas varuje

Pravičen človek goji Bogu všečne lastnosti in govori resnico. Zaveda se, da je laganje v nasprotju z Jehovovim zakonom. (Pregovori 6:16–19; Kološanom 3:9) Salomon v zvezi s tem zapiše: »Pravičnik sovraži lažnivost, brezbožnik pa dela smrad [nečast, EI] in sramoto.« (Pregovori 13:5) Pravični se lažem ne le ogiba, ampak jih resnično sovraži. Ve, da ne glede na to, kako nedolžne so videti, uničujejo dobre medčloveške odnose. Poleg tega tistemu, ki se zateka k lažem, ni več mogoče zaupati. Hudobni z laganjem ali s čim drugim dela nečast in si tako nakoplje sramoto.

Modri kralj zatem prikaže, kako koristno je, da delamo, kar je prav v Božjih očeh. Takole pove: »Pravičnost varuje pot nedolžnega, brezbožnega pa pogublja greh.« (Pregovori 13:6, EI) Pravičnost podobno kakor trdnjava človeka varuje, medtem ko ga hudobnost vodi v propad.

Ne pretvarjajmo se

Izraelski kralj pokaže, da razume človeško naravo, ko reče: »Nekateri se kaže bogatega, pa vsega pogreša, nekateri se dela ubožnega, a ima obilo blaga.« (Pregovori 13:7) Človek ni vedno takšen, kakršen je videti. Nekateri revni se lahko pretvarjajo, da so bogati – morda zato, da bi bahavo kazali, kaj imajo, da bi dajali vtis uspešnosti ali da bi zgolj ohranili ugled. Bogat človek pa se lahko dela revnega, samo da bi prikril svoje bogastvo.

Dobro pa ni ne lažno razkazovanje ne prikrivanje. Če v gmotnem pogledu nimamo veliko, lahko z zapravljanjem denarja za luksuzne reči samo zato, da bi bili videti premožni, sebe in družino prikrajšamo za stvari, ki jih v življenju nujno potrebujemo. Tisti pa, ki se pretvarja, da je reven, čeprav je v resnici bogat, lahko postane skop ter je tako ob  primerno dostojanstvo in veselje, ki izvira iz velikodušnosti. (Dejanja 20:35) Kdor je pošten, živi bolje.

Ne imejmo velikih želja

»Odkupnina življenja je možu bogastvo njegovo,« pravi Salomon, »ali siromak ne čuje pretenja.« (Pregovori 13:8) Kakšen pouk vsebuje ta modri rek?

Bogastvo ima svoje prednosti, vendar ni vedno blagoslov. V težavnih časih, v katerih živimo, se bogati s svojimi družinami pogosto znajdejo v nevarnosti, da jih ugrabijo in zanje zahtevajo odkupnino. Včasih lahko bogat človek zahtevani znesek plača in tako odkupi sebe oziroma koga od družinskih članov. Vendar ugrabljenega človeka pogosto umorijo. Bogati je vedno v takšni nevarnosti.

Človek, ki nima veliko, je brez takih skrbi. Res je, da nima tolikšnega udobja in gmotnega imetja kakor bogati, vendar je tudi manj verjetno, da bo postal tarča ugrabiteljev. To je ena od koristi, ki jih imamo, če nimamo velikih želja in svojega časa in moči ne porabljamo za to, da bi se gnali za bogastvom. (2. Timoteju 2:4)

Veselimo se v ‚luči‘

Salomon želi še nadalje pokazati, da je to, da ravnamo po Jehovovi volji, za nas najboljše. »Luč pravičnih daje vesele žarke,« pravi, »brezbožnih svetilnica pa ugasne.« (Pregovori 13:9)

Svetilnica simbolizira tisto, na kar se v življenju zanašamo, da nam razsvetljuje pot. ‚Božja beseda je svetilo nogi [pravičnega] in njegovi stezi luč.‘ (Psalm 119:105) Božja Beseda je vir Stvarnikovega neomejenega znanja in modrosti. Bolj ko razumemo Božjo voljo in namen, močnejša je duhovna luč, ki nas vodi. In kakšno veselje nam to prinaša! Zakaj bi dovolili, da nas od nje odvrne svetna modrost oziroma ‚znanost, ki se po krivem tako imenuje‘? (1. Timoteju 6:20; 1. Korinčanom 1:20; Kološanom 2:8)

Nasprotno pa bo svetilnica hudobnega ugasnila, pa naj na videz še tako močno sveti in je sam videti še tako uspešen. Končal bo v temi, v kateri se bo gotovo kje spotaknil. Poleg tega zanj ‚ne bo prihodnosti‘. (Pregovori 24:20)

Kaj pa naj bi storili, kadar ne vemo zagotovo, kako ravnati v določenih okoliščinah? Kaj, če nismo prepričani, ali je prav, da smo mi tisti, ki naj kaj ukrenemo? V Pregovorih 13:10 je zapisano opozorilo: »Prevzetnost napravlja samo prepire.« Ukrepati, če ne poznamo dejstev ali če za to nismo pooblaščeni, je prevzetno in povzroča le trenja. Ali ne bi bilo boljše, da se posvetujemo s tistimi, ki imajo spoznanje in sprevidevnost?  »Pri njih [. . .], ki sprejemajo svet, je modrost,« pravi modri kralj.

Varujmo se nestvarnih pričakovanj

Denar nam lahko koristi. Boljše je biti ustrezno finančno preskrbljen kakor živeti s pičlimi sredstvi ali v revščini. (Propovednik 7:11, 12) Toda dozdevne koristi po krivici pridobljenega bogastva so lahko zavajajoče. Salomon opozarja: »Blago, ki se je dobilo s sleparijo, se zmanjša, kdor pa s pošteno roko zbira, ga pomnoži.« (Pregovori 13:11)

Razmislimo na primer o zanki igranja na srečo. Hazarder lahko v upanju, da bo zadel velik dobitek, zapravi ves svoj težko prisluženi denar. In kako pogosto je to na škodo njegove družine! Kaj pa se zgodi, če igro dobi? Ker je denar zlahka pridobil, mu ta mogoče ne pomeni kaj dosti. Poleg tega morda z zneskom, ki ga je pravkar priigral, preprosto ne zna prav ravnati. Ali ne bo bogastva verjetno tako hitro izgubil, kot ga je dobil? Nasprotno pa se bogastvo, ki je bilo pridobljeno postopoma s poštenim delom, počasi povečuje in se ga lahko dobro izkoristi.

»Predolgo upanje dela srce bolno,« piše Salomon, »življenja drevo pa je želja, ki se izpolni.« (Pregovori 13:12) Neizpolnjena pričakovanja neogibno vodijo v razočaranje, zaradi česar postane srce bolno. To se v vsakodnevnem življenju vedno znova dogaja. Toda pričakovanja, ki trdno temeljijo na Božji Besedi, so drugačna. Popolnoma lahko zaupamo, da se bodo izpolnila. Celo ob navideznem odlašanju je manj verjetno, da bomo razočarani.

Vemo na primer, da je Božji novi svet pred vrati. (2. Petrov 3:13) Z željnim pričakovanjem se že veselimo izpolnitve Božjih obljub. Kakšen je rezultat, če smo medtem zaposleni »v delu Gospodovem«, spodbujamo sovernike in razvijamo vse tesnejši odnos z Jehovom? Namesto da bi nam ‚srce zbolelo‘, smo polni radosti. (1. Korinčanom 15:58; Hebrejcem 10:24, 25; Jakob 4:8) Ko pa se tisto, kar si že dolgo želimo, izpolni, je to za nas drevo življenja – resnično smo poživljeni in osveženi.

Božji zakon – vrelec življenja

V Pregovorih 13:13, SSP, je zapisana naslednja ponazoritev o tem, kako potrebno je ubogati Boga: »Kdor zametuje besedo, se zadolžuje [njemu se bo odvzelo, kar je dal v jamstvo, NW], kdor pa upošteva zapoved, je poplačan.« Če dolžnik zametuje svojo besedo in posojila ne odplača, izgubi to, kar je ponudil v jamstvo. Podobno bi tudi mi nekaj izgubili, če ne bi ubogali Božjih zapovedi. Kaj pa bi izgubili?

»Nauk [Zakon, NW] modrega je vrelec življenja, da se ogne smrtnih zadrg.« (Pregovori 13:14) Če bi živeli brez zakona vsemodrega Boga Jehova, bi bili prikrajšani za vodstvo, ki nam lahko pomaga živeti bolje in dlje. Kakšna velikanska škoda bi to bila! Če smo torej zelo pozorni na Božjo Besedo in ji dovolimo, da vpliva na naše misli, govor in dejanja, hodimo po poti modrosti. (2. Korinčanom 10:5; Kološanom 1:10)

[Slike na strani 23]

Ravnanje po svetopisemskih nasvetih je izredna oblika samodiscipline

[Slike na straneh 24, 25]

»Srce pravičnega premisli, preden odgovori.«

[Slike na straneh 24, 25]

To, da smo zaposleni ‚v Gospodovem delu‘, nas navdaja z radostjo