Božji poseg – kaj lahko pričakujemo?

V OSMEM stoletju pr. n. š. je 39-letni judovski kralj Ezekija izvedel, da ima neozdravljivo bolezen. Skrušen zaradi te novice je Boga v molitvi rotil, naj ga ozdravi. Bog se je po svojem preroku odzval: »Čul sem molitev tvojo, solze tvoje sem videl. Glej, dnem tvojim pridenem petnajst let.« (Izaija 38:1–5)

Zakaj je Bog v tem primeru ukrepal? Nekaj stoletij pred tem je pravičnemu kralju Davidu obljubil: »Tvoja hiša in tvoje kraljestvo bosta obstala pred teboj na veke in tvoj prestol bo utrjen  na veke.« Odkril je tudi, da bo Mesija Davidov potomec. (2. Samuelova 7:16, SSP; Psalm 89:20, 26–29; Izaija 11:1) Ko je Ezekija zbolel, še ni imel sina. Tako je bilo v nevarnosti, da bo Davidov kraljevski rod pretrgan. Bog je torej v Ezekijevem primeru posegel s posebnim namenom, da ohrani rod, ki je vodil do Mesija.

Jehova je zato, da bi izpolnil obljube, v vsej predkrščanski dobi mnogokrat posegel v korist svojega ljudstva. Ko je Mojzes javno govoril o rešitvi Izraelcev iz egiptovskega suženjstva, je rekel: »Ker vas GOSPOD ljubi in hoče ohraniti prisego, ki jo je prisegel vašim očetom, vas je izpeljal z mogočno roko.« (5. Mojzesova 7:8)

Tudi v prvem stoletju je posegal zato, da bi izpolnjeval svoje namene. Jud po imenu Savel je na poti v Damask na primer dobil čudežno videnje, da bi nehal preganjati Kristusove učence. Spreobrnjenje tega moža, ki je postal apostol Pavel, je imelo pomembno vlogo pri širjenju dobre novice drugim narodom. (Dejanja 9:1–16; Rimljanom 11:13)

Ali Bog posega kar po pravilu?

Ali je bil Božji poseg pravilo ali izjema? Iz Svetega pisma se jasno vidi, da to zagotovo ni bilo pravilo. Čeprav je tri mlade Hebrejce rešil iz razbeljene peči in preroka Daniela iz levnjaka, pa ni preprečil smrti drugih prerokov. (2. letopisov 24:20, 21; Daniel 3:21–27; 6:16–22; Hebrejcem 11:37) Peter je bil po čudežu rešen iz ječe, v katero  ga je zaprl Herod Agripa I. Vendar pa je ta isti kralj dal usmrtiti apostola Jakoba in Bog ni posegel, da bi preprečil ta zločin. (Dejanja 12:1–11) Čeprav je apostolom podelil moč, da so zdravili bolne in celo obujali mrtve, pa se ni strinjal s tem, da bi apostolu Pavlu odstranil ‚trn v mesu‘, zaradi katerega je zelo trpel in je bil morda kakšna telesna bolezen. (2. Korinčanom 12:7–9; Dejanja 9:32–41; 1. Korinčanom 12:28)

Bog ni posegel, da bi preprečil val preganjanja, ki ga je proti Kristusovim učencem sprožil rimski cesar Neron. Kristjane so mučili, žive sežigali in jih metali zverem. Vendar zgodnjih kristjanov takšno nasprotovanje ni presenečalo in gotovo jim to ni omajalo vere v obstoj Boga. Navsezadnje je Jezus svoje učence posvaril, da jih bodo vodili pred sodišča ter da morajo biti za svojo vero pripravljeni trpeti in celo umreti. (Matevž 10:17–22)

Podobno kot v preteklosti je Bog tudi danes brez dvoma zmožen rešiti svoje služabnike iz nevarnih okoliščin. Zato se tistih, ki menijo, da so občutili njegovo zaščito, ne bi smelo kritizirati. Vseeno pa je v takšnih primerih zelo težko zagotovo reči, ali gre za Božji poseg ali ne. Ob eksploziji v Toulousu je bilo ranjenih kar nekaj Jehovovih zvestih služabnikov, v nacističnih in komunističnih taboriščih oziroma ob drugih tragičnih okoliščinah pa je umrlo na tisoče zvestih kristjanov, in Jehova ni posegel, da bi to preprečil. Zakaj Bog Jehova ne posega sistematično v korist vseh tistih, ki jim je naklonjen? (Daniel 3:17, 18)

»Čas in naključje«

Ko pride do nesreče, lahko ta prizadene kogar koli, zato ni nujno, da bodo Božji zvesti služabniki izvzeti. Ob eksploziji v Toulousu, ki sta jo Alain in Liliane preživela, je umrlo 30 ljudi, na stotine pa je bilo ranjenih, čeprav niso naredili nič narobe. Po vsem svetu je več deset tisoč ljudi žrtev kriminala, nepremišljenih voznikov ali vojn in za njihovo nesrečo se ne more kriviti Boga. Biblija nas opominja, da ‚čas in naključje zadevata‘ vsakogar. (Propovednik 9:11, SSP)

Ljudje smo poleg tega podvrženi še boleznim, staranju in smrti. Tudi nekateri tistih, ki menijo, da jim je Bog čudežno rešil življenje oziroma mu pripisujejo zaslugo za nepričakovano okrevanje, bodo nazadnje morali pogledati smrti v oči. Čas, ko ne bo več bolezni in smrti ter bo Bog ‚obrisal vse solze‘ s človeških oči, je šele pred nami. (Razodetje 21:1–4)

Za takšno spremembo pa je treba nekaj mnogo bolj obsežnega in drastičnega, kot le občasen poseg. Biblija govori o dogodku, imenovanem »veliki Jehovov dan«. (Zefanija 1:14, NW) Bog bo med tem posegom, ki bo zajel celo zemljo, opravil z vsakršno hudobijo. Človeštvo bo dobilo priložnost večnega življenja v popolnih razmerah, ko »o prejšnjem ne bode spomina in ne pride več na misel«. (Izaija 65:17) Celo mrtvi bodo obujeni v življenje, s čimer bo popravljena ena od nedvomno največjih tragedij v življenju ljudi. (Janez 5:28, 29) Takrat bo Bog v svoji neskončni ljubezni in dobroti enkrat za vselej rešil probleme človeštva.

Kako Bog posega danes

To pa seveda ne pomeni, da Bog medtem le brezbrižno opazuje trpljenje stvarstva. Danes daje vsem ljudem, ne glede na  njihov narodnostni oziroma družbeni status, priložnost, da ga spoznajo in se nanj osebno navežejo. (1. Timoteju 2:3, 4) Jezus je ta potek opisal z besedami: »Nihče ne more priti k meni, če ga ne vleče Oče, ki me je poslal.« (Janez 6:44) Bog odkritosrčne ljudi pritegne po kraljestvenem sporočilu, ki ga po vsej zemlji razglašajo njegovi služabniki.

Poleg tega neposredno vpliva na življenje tistih, ki se mu pustijo voditi. Po svojem svetem duhu ‚jim odpira srce‘, da spoznajo njegovo voljo in se v življenju po njej ravnajo. (Dejanja 16:14) S tem, da nam daje priložnost, da spoznamo njega, njegovo Besedo in namene, dokazuje, da se ljubeče zanima za prav vsakega med nami. (Janez 17:3)

Nazadnje pa lahko rečemo, da Bog svojih služabnikov resda ne rešuje po čudežih, jim pa pomaga tako, da jim daje svojega svetega duha in »moč, ki presega običajno«. (2. Korinčanom 4:7, NW) Tako se lahko spoprimejo z vsakršnimi okoliščinami, ki se jim postavijo na pot. Apostol Pavel je napisal: »Vse morem v njem [Bogu Jehovu], ki me krepča.« (Filipljanom 4:13)

Imamo torej vse razloge, da smo Bogu vsak dan hvaležni za življenje in upanje, ki nam ga daje, da bomo večno živeli v svetu brez trpljenja. »Kaj naj povrnem GOSPODU za vse dobrote njegove meni?« je vprašal psalmist. »Kelih obilega zveličanja primem in klical bom ime GOSPODOVO.« (Psalm 116:12, 13) Redno branje te revije vam bo pomagalo razumeti, kaj je Bog že storil, kaj dela sedaj in kaj bo še storil. To vas bo osrečevalo že danes, imeli pa boste tudi čvrsto upanje na prihodnost. (1. Timoteju 4:8)

[Poudarjeno besedilo na strani 6]

»O prejšnjem ne bode spomina in ne pride več na misel.« (Izaija 65:17)

[Slike na strani 5]

Jehova v biblijskih časih ni preprečil kamenjanja Zaharija . . .

niti pokola nedolžnih, ki ga je zakrivil Herod

[Slika na strani 7]

Kmalu ne bo več trpljenja; celo mrtvi bodo obujeni v življenje