Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Preganjani zaradi pravičnosti

Preganjani zaradi pravičnosti

Preganjani zaradi pravičnosti

»Blagor preganjanim zaradi pravičnosti.« (MATEVŽ 5:10)

1. Zakaj se je Jezus znašel pred Poncijem Pilatom in kaj mu je rekel?

»JAZ sem zato rojen, in zato sem prišel na svet, da pričam za resnico.« (Janez 18:37) Jezus je te besede izrekel pred Poncijem Pilatom, rimskim upraviteljem Judeje. Pred njim se ni znašel po svoji volji, pa tudi Pilat ga ni povabil, temveč zato, ker so ga judovski verski voditelji lažno obtožili za hudodelca, ki si zasluži smrt. (Janez 18:29–31)

2. Kaj je Jezus storil in kakšen je bil izid?

2 Jezus je dobro vedel, da ga ima Pilat oblast oprostiti ali usmrtiti. (Janez 19:10) Toda to ga ni zadržalo, da mu ne bi pogumno spregovoril o Kraljestvu. Jezus je, čeprav je bilo njegovo življenje v nevarnosti, izkoristil priložnost in pričeval najvišjemu vladnemu oblastniku v provinci. Kljub temu so ga obsodili in usmrtili. Umrl je strašne mučeniške smrti na mučilnem kolu. (Matevž 27:24–26; Marko 15:15; Lukež 23:24, 25; Janez 19:13–16)

Priča ali mučenec?

3. Kaj je beseda »mučenec« pomenila v biblijskih časih, toda kaj pomeni danes?

3 Danes je mnogim beseda mučenec bolj ali manj oznaka za fanatika, skrajneža. Na tiste, ki so pripravljeni umreti za svoje prepričanje, še zlasti versko, se pogosto gleda kot na teroriste ali vsaj kot na družbeno nevarne. Vendar beseda mučenec izvira iz grškega izraza (mártys), ki je v biblijskih časih pomenil »pričo«, nekoga, ki zagovarja, morda na sodnem zaslišanju, resničnost svojega prepričanja. Izraz je šele kasneje dobil pomen »kdor umre zaradi pričevanja« ali celo kdor pričuje s svojo smrtjo.

4. Predvsem v katerem pomenu je bil Jezus mučenec?

4 Jezus je bil mučenec predvsem v prvotnem pomenu besede. Kot je dejal Pilatu, je prišel zato, da ‚priča za resnico‘. Ljudje so se na njegovo pričevanje odzivali zelo različno. Nekatere preproste ljudi je to, kar so slišali in videli, močno ganilo in so začeli verovati vanj. (Janez 2:23; 8:30) Močno so se odzvale tudi množice in še posebej verski voditelji – toda z nenaklonjenostjo. Jezus je svojim nevernim sorodnikom dejal: »Vas ne more svet sovražiti; mene pa sovraži, ker jaz pričujem o njem, da so dela njegova hudobna.« (Janez 7:7) Jezus si je s pričevanjem za resnico nakopal jezo voditeljev naroda, kar je privedlo do tega, da so ga usmrtili. Bil je zares ‚zvesta in resnična priča (mártys)‘. (Razodetje 3:14)

»Sovražili vas bodo«

5. Kaj je Jezus na začetku svoje strežbe dejal glede preganjanja?

5 Kruto preganjanje ni trpel samo Jezus. Svoje sledilce je opozoril, da bodo tudi z njimi ravnali podobno. Na začetku svoje strežbe je v govoru na gori poslušalcem dejal: »Blagor preganjanim zaradi pravičnosti, ker njih je nebeško kraljestvo. Blagor vam, kadar vas zaradi mene sramoté in preganjajo in vse hudo zoper vas govoré, pa lažejo. Radujte se in veselite, ker veliko je plačilo vaše v nebesih.« (Matevž 5:10–12)

6. Na kaj je Jezus opozoril dvanajst apostolov, ko jih je odposlal?

6 Jezus je kasneje odposlal dvanajst apostolov in jim rekel: »Varujte se pa ljudi, zakaj izročali vas bodo sodiščem in po shodnicah svojih vas bodo bičali. Popeljejo vas pa tudi pred vladarje in kralje zaradi mene, njim in narodom v pričevanje.« Vendar učencev ne bodo preganjale samo verske oblasti. Dejal je še: »Izdajal bo [. . .] brat brata v smrt, in oče sina, in otroci bodo vstali zoper roditelje in jih bodo morili. In sovražili vas bodo vsi zaradi mojega imena; kdor pa pretrpi do konca, ta bo zveličan.« (Matevž 10:17, 18, 21, 22) Zgodovina kristjanov v prvem stoletju potrjuje resničnost teh besed.

Zapis o zvestem vztrajanju

7. Kako je Štefan postal mučenec?

7 Kmalu po Jezusovi smrti je bil Štefan prvi kristjan, ki je umrl zato, ker je pričal za resnico. Bil je ‚poln milosti in moči in je delal velike čudeže in znamenja med ljudstvom‘. Njegovi verski sovražniki se »niso [. . .] mogli upirati modrosti in Duhu, po katerem je govoril«. (Dejanja 6:8, 10) Polni zavisti so ga privlekli pred sinedrij, judovsko višje sodišče, kjer se je soočil s svojimi lažnimi tožniki in odločno pričeval. Vendar so na koncu sovražniki tega zvestega pričevalca umorili. (Dejanja 7:59, 60)

8. Kako so se učenci v Jeruzalemu odzvali na preganjanje, ki se je nadnje zgrnilo po Štefanovi smrti?

8 Po Štefanovi usmrtitvi se je začelo »veliko preganjanje cerkve, ki je bila v Jeruzalemu; in vsi so se razkropili po judejskih in samarijskih krajih, razen apostolov«. (Dejanja 8:1) Ali so kristjani zaradi preganjanja nehali pričevati? Ne, pripoved nam pove, da so »tisti [. . .], ki so se bili razkropili, [. . .] hodili okrog, oznanjujoč besedo evangelija«. (Dejanja 8:4) Verjetno so čutili podobno kakor apostol Peter, ki je pred tem dejal: »Boga je treba bolj poslušati nego ljudi.« (Dejanja 5:29) Ti zvesti in pogumni učenci so kljub preganjanju vztrajno pričali za resnico, čeprav so vedeli, da si bodo zaradi tega nakopali še več nadlog. (Dejanja 11:19–21)

9. Kakšno preganjanje se je še naprej zgrinjalo na Jezusove sledilce?

9 Zares, stiska ni prav nič popustila. Najprej izvemo, da je Savel, ki je z odobravanjem opazoval kamenjanje Štefana, »še naprej besnel in grozil s smrtjo Gospodovim učencem. Šel je k vélikemu duhovniku in si izprosil pisma za shodnice v Damasku, tako da bi lahko vsakega privrženca Poti, moškega ali žensko, vklenil in prignal v Jeruzalem.« (Dejanja 9:1, 2SSP) Nato se je okoli leta 44 n. š. »kralj Herod namenil, da udari po nekaterih, ki so pripadali Cerkvi. Z mečem je dal usmrtiti Janezovega brata Jakoba.« (Dejanja 12:1, 2SSP)

10. Kaj glede preganjanja piše v knjigah Dejanja apostolov in Razodetje?

10 Preostali del knjige Dejanja apostolov je neizbrisen zapis o preganjanju, zapornih kaznih in preizkušnjah, ki so jih prestajali zvesti posamezniki. Eden izmed njih je bil denimo Pavel, nekdanji preganjalec, ki je postal apostol in je verjetno po ukazu rimskega cesarja Nerona okoli leta 65 n. š. umrl kot mučenec. (2. Korinčanom 11:23–27; 2. Timoteju 4:6–8) Poleg tega iz knjige Razodetje, ki je bila napisana proti koncu prvega stoletja, izvemo, da so ostarelega apostola Janeza »zaradi božje besede in zaradi pričevanja o Jezusu« zaprli na kazenskem otoku Patmosu. V Razodetju piše tudi o ‚Antipu, priči moji, zvestem mojem, ki je bil umorjen‘ v Pergamonu. (Razodetje 1:9, Ekumenska izdaja; 2:13)

11. Kako se je s tem, kar so doživljali zgodnji kristjani, uresničila Jezusova izjava glede preganjanja?

11 Z vsem tem so se uresničile besede, ki jih je Jezus izrekel svojim učencem: »Če so mene preganjali, bodo preganjali tudi vas.« (Janez 15:20) Zvesti zgodnji kristjani so bili pripravljeni tudi na končno preizkušnjo, smrt – ne glede na to, ali bi jih mučili, vrgli zverem ali kako drugače usmrtili – da bi le izpolnili nalogo, prejeto od Gospoda Jezusa Kristusa: »Boste mi priče v Jeruzalemu in po vsej Judeji in Samariji in do kraja zemlje.« (Dejanja 1:8)

12. Zakaj ne moremo reči, da so kristjane preganjali samo v preteklosti?

12 Če kdo meni, da se je z Jezusovimi sledilci tako kruto ravnalo samo v preteklosti, se zelo moti. Pavel, ki je, kot smo videli, veliko pretrpel, je zapisal: »Vsi, ki hočejo pobožno živeti v Kristusu Jezusu, bodo preganjani.« (2. Timoteju 3:12) Peter je glede preganjanja dejal: »Kajti za to ste bili poklicani, ker je tudi Kristus trpel za vas in vam zapustil zgled, da hodite po sledovih njegovih.« (1. Petrov 2:21) Jehovovo ljudstvo je osovraženo še danes, v »zadnjih dneh« te stvarnosti. (2. Timoteju 3:1) Jehovove priče smo po vsem svetu, pod diktatorskimi režimi in v demokratičnih državah, občasno preganjani, tako posamezniki kot celotna skupina.

Zakaj osovraženi in preganjani?

13. Kaj morajo današnji Jehovovi služabniki imeti v mislih glede preganjanja?

13 Čeprav večina med nami danes uživa relativno svobodo, tako da lahko oznanjuje in se shaja v miru, si moramo vzeti k srcu biblijski opomin, da se »scena tega sveta [. . .] spreminja«. (1. Korinčanom 7:31NW) Vse se lahko zelo hitro spremeni in če nismo psihično, čustveno in duhovno pripravljeni, se nam utegne omajati vera. Kako se lahko torej zaščitimo? Zelo pomembno je, da imamo jasno v mislih, zakaj miroljubne in zakonu poslušne kristjane sovražijo in preganjajo.

14. Kaj je Peter navedel kot razlog za preganjanje kristjanov?

14 Apostol Peter je o tem pisal v svojem prvem pismu, in sicer nekje med letoma 62 in 64 n. š., ko so kristjani po vsem rimskem imperiju prestajali preizkušnje in preganjanje. Dejal je: »Ljubljeni, nikar se ne čudite ognjenemu žaru, ki vas objemlje zaradi izkušnje, kakor da se vam godi kaj tujega.« Nato je pojasnil, kaj je s tem mislil: »Nihče izmed vas naj [. . .] ne trpi kot morilec, ali tat, ali hudodelnik, ali kot tak, ki se meša v tuja opravila; če pa trpi kot kristjan, ne bodi ga sram, a slavi naj Boga v tem imenu.« Peter je poudaril, da ne trpijo zato, ker bi zagrešili kaj napačnega, temveč zato, ker so kristjani. Če bi se pogreznili v »isto razuzdanost nezmernosti« kakor ljudje okoli njih, bi jih ti sprejeli z odprtimi rokami. V resnici pa so trpeli zato, ker so si prizadevali izpolniti nalogo, ki so jo imeli kot Kristusovi sledilci. Današnji pravi kristjani trpijo zaradi istega razloga. (1. Petrov 4:4, 12, 15, 16)

15. Kako različno danes ravnajo z Jehovovimi pričami?

15 V mnogih delih sveta smo Jehovove priče javno pohvaljeni za enotnost in sodelovanje, ki ju kažemo na svojih zborovanjih in pri gradbenih projektih, za poštenost in marljivost, za zgledno moralo in družinsko življenje ter celo za prijeten videz in vedenje. * Po drugi strani pa je naše delo prepovedano ali omejeno v vsaj 28 državah (v času pisanja tega članka) in mnogi Priče so zaradi vere telesno trpinčeni in ob imetje. Zakaj takšno očitno nasprotje? In zakaj Bog to dopušča?

16. Kaj je glavni razlog, zaradi katerega Bog dopušča, da njegove služabnike preganjajo?

16 Pomembno je, da imamo vedno v mislih besede iz Pregovorov 27:11: »Bodi moder, sin moj, in razveseljuj srce moje, da lahko odgovorim njemu, ki bi mi kaj očital.« Da, gre za prastaro vprašanje vesoljne suverenosti. Kljub gori dokazov, ki so jih skozi stoletja predložili vsi tisti, ki so se izkazali za značajne, Satan še naprej zasmehuje Jehova, tako kot je to počel v dneh pravičnega Joba. (Job 1:9–11; 2:4, 5) Danes si s poslednjimi močmi nedvomno še bolj prizadeva dokazati svojo trditev, saj je Božje kraljestvo že trdno vzpostavljeno in ima na zemlji svoje zveste podložnike in predstavnike. Ali bodo ti ostali zvesti Bogu, ne glede na to, kakšna nadloga ali stiska bi se zgrnila nadnje? To je vprašanje, na katerega mora vsak Jehovov služabnik osebno odgovoriti. (Razodetje 12:12, 17)

17. Kaj je Jezus mislil z besedami »to vam dá priložnost za pričevanje«?

17 Ko je Jezus učencem opisoval dogodke, do katerih naj bi prišlo med ‚sklenitvijo stvarnosti‘ (NW), je omenil še en razlog, zakaj Jehova dopušča, da se njegove služabnike preganja. Povedal jim je: »Pred kralje in poglavarje [vas bodo vodili] zavoljo imena mojega. A to vam dá priložnost za pričevanje.« (Matevž 24:3, 9; Lukež 21:12, 13) Jezus sam je pričeval pred Herodom in Poncijem Pilatom. Tudi apostola Pavla so »vodili pred kralje in poglavarje«. Poslan od Gospoda Jezusa Kristusa si je Pavel prizadeval pričevati najmogočnejšemu vladarju tistih dni, ko je izjavil: »Na cesarja se sklicujem.« (Dejanja 23:11; 25:8–12) Podobno se tudi danes težavne okoliščine velikokrat izkažejo kot dobra priložnost za pričevanje uradnikom in javnosti. *

18., 19. a) Kako nam bo spoprijemanje s preizkušnjami koristilo? b) O katerih vprašanjih bomo razpravljali v naslednjem članku?

18 Spoprijemanje s preizkušnjami in nadlogami lahko navsezadnje koristi tudi nam osebno. Kako? Učenec Jakob je sokristjane opomnil: »Zgolj v veselje si štejte, bratje moji, kadar pridete v mnogotere izkušnjave, ker veste, da preizkušnja vere vaše rodi stanovitnost.« Da, preganjanje lahko prečisti našo vero in nam okrepi zdržljivost. Tako se preganjanja ne bomo bolestno bali, niti se mu ne bomo skušali nesvetopisemsko ogniti ali ga ustaviti. Prav nasprotno, upoštevali bomo Jakobovo svarilo: »Stanovitnost [. . .] imej delo popolno, da bodete popolni in dovršeni, v ničemer pogrešni.« (Jakob 1:2–4)

19 Čeprav nam Božja Beseda pomaga razumeti, zakaj so Božji zvesti služabniki preganjani in zakaj Jehova to dopušča, še ni rečeno, da nam je zato preganjanje lahko prenašati. Kaj nas lahko okrepi, da ga bomo prenesli? Kaj lahko storimo, ko se spoprijemamo s preizkušnjami? O teh pomembnih vprašanjih bomo razpravljali v naslednjem članku.

[Podčrtni opombi]

^ odst. 15 Glej Stražni stolp, 15. december 1995, strani 27–29; 15. april 1994, strani 16–17, ter Prebudite se!, 8. april 1994, strani 6–13.

Ali lahko pojasnite?

• Predvsem v katerem pomenu je bil Jezus mučenec?

• Kako je preganjanje vplivalo na kristjane v prvem stoletju?

• Zakaj so zgodnje kristjane preganjali, kot je pojasnil Peter?

• Iz katerih razlogov Jehova dopušča, da njegove služabnike preganjajo?

[Preučevalna vprašanja]

[Slike na strani 10, 11]

Kristjani v prvem stoletju niso trpeli zato, ker bi zagrešili kaj napačnega, temveč ker so bili Kristusovi sledilci

PAVEL

JAKOB

JANEZ

ANTIPA

ŠTEFAN