Pripoved, ki navdaja z vero in pogumom Jehovove priče v Ukrajini

KRISTJANI v prvem stoletju so doživljali preganjanje in podobno je z Božjim ljudstvom danes. (Matevž 10:22; Janez 15:20) Le malo je krajev, kjer je bilo preganjanje tako dolgo in silovito kot v Ukrajini. Delo oznanjevanja Kraljestva je bilo prepovedano kar 52 let.

V Yearbooku of Jehovah’s Witnesses za leto 2002 je objavljena pripoved o Božjem ljudstvu v tej deželi. To je pripoved o veri, pogumu in krepkosti ob strašnem nasprotovanju. V ukrajinskem podružničnem uradu Jehovovih prič so prejeli mnogo pisem, v katerih so bratje in sestre izrazili svoje občudovanje. V nadaljevanju omenjamo nekatere misli.

»Prebrala sem Yearbook za leto 2002. Ko sem brala o vaši dejavnosti v Ukrajini, nisem mogla zadrževati solz. Želim vam povedati, kako zelo me je spodbudil vaš goreči zgled in močna vera. Ponosna sem na to, da pripadamo isti duhovni družini. Iz vsega srca vam hvala!« (Andrée, Francija)

»Z besedami ne morem opisati tega, kako sem vam in Jehovu hvaležna za ta Yearbook. Po obrazu so mi polzele solze, ko sem brala mnoga doživetja bratov in sester, ki so najlepša leta svojega življenja preživeli v zaporih in koncentracijskih taboriščih. Občudujem njihov pogum. Čeprav sem Priča že 27 let, se lahko od njih še vedno učim. Okrepili so mojo vero v našega nebeškega Očeta Jehova.« (Vera, Srbija in Črna gora)

»Zares mi je v veselje pisati to pismo, in to zaradi dobrega zgleda, ki ste ga v vseh teh letih nasprotovanja dajali v zdržljivosti in zvestobi. Zaslužite si spoštovanje, ker popolnoma zaupate v Jehova in ste odločeni, da ostanete zvesti. Poleg tega pa sem zaradi vaše ponižnosti v preizkušnjah še bolj prepričana, da Jehova ne zapusti svojega ljudstva. Dali ste dober zgled v pogumu, vztrajnosti in stanovitnosti, zato se tudi mi laže sprijaznimo z našimi težavicami.« (Tuteirihia, Francoska polinezija)

»Ko sem prebrala ta Yearbook, sem vam morala pisati. Vsi ti čudoviti zgledi so me močno ganili. Ponosna sem na to, da sem del takšne zvestovdane, enotne organizacije, katero usmerja ljubeč in skrben Oče, ki nam daje moč ob pravem času. Preplavila me je žalost, ker je toliko izrednih Jehovovih služabnikov tako strašno trpelo, nekateri pa so to celo plačali z življenjem. Vendar sem občutila tudi radost, ker je zaradi njihovega poguma in gorečnosti toliko ljudi izvedelo za resnico in spoznalo našega ljubečega Očeta.« (Colette, Nizozemska)

»Z ženo sva vam morala napisati to pismo, da vam poveva, kako močno sva bila ganjena, ko sva v tem Yearbooku brala poročilo o Ukrajini. Vi, bratje in sestre, ste s svojo zvestobo v dolgotrajnih in  hudih stiskah dali izreden zgled zdržljivosti. Kot piše v Pregovorih 27:11, mora biti Jehova zelo, zelo vesel, ker ve, da je v Ukrajini toliko zvestih bratov in sester, ki so ostali nezlomljivo značajni, kljub vsemu zlu, ki ga je povzročil Satan.« (Alan, Avstralija)

»Ko sem bral o bratih in sestrah iz Ukrajine, so mi solze stopile v oči. Toliko so zdržali – leta zapornih kazni, mučenje, zatiranje in ločitev od družinskih članov. Vsem bratom in sestram, ki še vedno služijo v vaših občinah bi rad povedal, da jih zelo ljubim in spoštujem. Preprosto sem navdušen nad njihovim pogumom in neomajnostjo. Vem od kod jim njihova moč – po Jehovovem duhu. Jehova nam je res blizu in nam želi pomagati.« (Sergei, Rusija)

»Prebrala sem Yearbook za leto 2002 in jokala. Mnogo bratov in sester v naši občini se je pogovarjalo o vas. Vi ste pravi zaklad. Tako zelo sem vesela, da sem del takšne velike duhovne družine.« (Yeunhee, Južna Koreja)

»Zapis o vaši veri, zdržljivosti ter neomajni ljubezni do Jehova in njegovega Kraljestva me je močno ganil. Včasih pozabimo ceniti svobodo, ki jo imamo, in obilje duhovne hrane, ki nam jo daje Jehova. Toda z vami ni bilo tako. Vaš zgled vere nam pomaga uvideti, da nam bo naš Bog dal moč za spoprijemanje z vsakršnimi preizkušnjami, če bomo le z njim tesno povezani.« (Paulo, Brazilija)

»V Yearbooku za leto 2002 sem lahko prebirala vaša doživetja. Globoko so me ganila, še posebej doživetje sestre Lidije Kurdas. Občutila sem, da me s to sestro veže močna vez.« (Nidia, Kostarika)

»Danes sem do konca prebrala Yearbook za leto 2002. Ob branju se je moja vera v Jehova okrepila. Nikoli ne bom pozabila pripovedi o tem, kako so oblasti posejale seme dvoma o tistih, ki v občini vodijo. Naučila sem se, da ne smem nikoli dvomiti v te brate. Iskrena vam hvala! Ta duhovna hrana krepi naše srce in nas pripravlja na čas, ko bo morda preizkušena naša vera.« (Leticia, Združene države)

»Hvaležni smo za to odlično knjigo. Mnogi oznanjevalci so prvič brali o dejavnosti bratov in sester v Ukrajini. To je tukajšnje brate in sestre okrepilo. Mnogi še posebej med mladimi so povečali svojo dejavnost v oznanjevanju. Nekateri so pričeli redno oziroma pomožno pionirati. Zgodbe bratov in sester, ki so Jehovu služili pod prepovedjo, so vse spodbudile.« (Občinski službeni odbor, Ukrajina)

Zvestoba naših bratov in sester v Ukrajini je zares vir spodbud za Jehovovo ljudstvo po vsem svetu. Pravzaprav si lahko z rednim branjem prisrčnih poročil, ki so vsako leto opisana v Yearbooku, močno okrepimo vero in zdržljivost v tem pomembnem času. (Hebrejcem 12:1)