Da bi dobili nagrado, se obvladujmo!

‚Vsak, ki sodeluje na tekmovanju, se v vsem obvladuje.‘ (1. KORINČANOM 9:25, NW)

1. Kako je milijone ljudi Jehovu reklo da, glede na to, kar piše v Listu Efežanom 4:22–24?

KO STE se krstili kot Jehovova priča, ste javno pokazali, da ste se pripravljeni udeležiti tekmovanja, ki ima za nagrado večno življenje. Izpolnjevanju Jehovove volje ste rekli da. Preden pa smo se posvetili, smo mnogi morali narediti velike spremembe, da bi bila naša posvetitev priznana oziroma sprejemljiva Bogu. Upoštevali smo Pavlov nasvet kristjanom: ‚Odložite starega človeka, kakor je živel doslej in ki ga uničujejo blodna poželenja, [. . .] in oblecite novega človeka, ki je po Bogu ustvarjen v pravičnosti in svetosti resnice.‘ (Efežanom 4:22–24, SSP) Z drugimi besedami, preden smo rekli da temu, da se posvetimo Bogu, smo morali reči ne nekdanjemu nesprejemljivemu življenjskemu slogu.

2., 3. Kako se iz Prvega lista Korinčanom 6:9–12 vidi, da je za pridobitev Božjega odobravanja potrebno storiti dvoje sprememb?

² Nekatere vidike stare osebnosti, ki jo morajo bodoči Priče za Jehova odložiti, Božja Beseda neposredno obsoja. Pavel je v svojem pismu Korinčanom navedel nekaj teh, rekoč: »Ne nečistniki, ne malikovalci, ne prešeštniki, ne mehkuži, ne moželežniki, ne tatje, ne lakomniki, ne pijanci, ne obrekovalci, ne roparji ne podedujejo kraljestva Božjega.« Nato je pokazal, da so kristjani v prvem stoletju naredili potrebne osebnostne spremembe, ko je dodal: »Taki ste bili nekateri.« Upoštevajte, da so takšni bili, in ne, da so. (1. Korinčanom 6:9–11)

³ Pavel je nakazal, da bo morda potrebno narediti še dodatne spremembe, saj je nadaljeval: »Vse mi je dopuščeno, ali ni vse koristno.«  (1. Korinčanom 6:12) Tako danes mnogi, ki želijo postati Jehovove priče, uvidijo, da morajo reči ne celo temu, kar je sicer dovoljeno, vendar ni koristno oziroma je majhne vrednosti. Takšne reči morda jemljejo čas in bi jih lahko odvračale od prizadevanja za tem, kar je pomembnejše.

4. Glede česa se posvečeni kristjani strinjajo s Pavlom?

⁴ Bogu se posvetimo rade volje in ne nejevoljno, kot da bi to bila velikanska žrtev. Posvečeni kristjani se strinjamo s Pavlom, ki je, potem ko je postal Kristusov sledilec, dejal: »Zaradi katerega [Jezusa] sem vse izgubil in imam to za smeti, da pridobim Kristusa.« (Filipljanom 3:8) Pavel je manj pomembnim rečem z veseljem rekel ne, da bi lahko še naprej rekel da Božji volji.

5. V kateri tekmi je Pavel uspešno sodeloval in kako smo lahko v njej uspešni tudi mi?

⁵ Pavel se je v duhovnem tekmovanju obvladoval in na koncu je lahko rekel: »Bojeval sem dobri boj, dokončal tek, ohranil vero; že mi je pripravljen pravičnosti venec, ki mi ga podeli Gospod tisti dan, pravični sodnik; a ne samo meni, ampak tudi vsem, ki so ljubili prihod njegov.« (2. Timoteju 4:7, 8) Ali bomo lahko tudi sami nekoč podobno rekli? Bomo, če v veri kažemo samoobvladanje, medtem ko v naši krščanski tekmi tečemo brez premora in vse do cilja.

Samoobvladanje je nujno, da bi delali dobro

6. Kaj je samoobvladanje in na katerih dveh področjih se moramo obvladati?

⁶ Hebrejska in grška beseda, ki sta v Bibliji prevedeni kot »samoobvladanje«, pravzaprav kažeta na to, da se ima človek v oblasti oziroma pod nadzorom. Pogosto izražata misel, da se kdo zadrži pred tem, da bi delal slabo. Razumljivo pa je, da je nekoliko samoobvladanja potrebno tudi, če želimo s svojim telesom delati dobro. Nepopolni ljudje že po naravi težimo za tem, kar je napačno, tako da moramo biti dvojni boj. (Propovednik 7:29; 8:11) Medtem ko se vzdržujemo tega, da bi delali slabo, se moramo tudi prisiliti, da delamo dobro. Pravzaprav se s tem, ko nadzorujemo svoje telo, da bi delali dobro, najbolje ognemo slabemu.

7. a) Kaj naj bi v molitvi prosili, podobno kot je prosil David? b) Razmišljanje o čem nam bo pomagalo, da se bomo še bolj obvladali?

⁷ Jasno je, da je samoobvladanje zelo pomembno, če želimo izpolniti namen naše posvetitve Bogu. Moliti moramo tako kakor David: »Srce čisto mi ustvari, o Bog, in trdnega duha ponovi v meni.« (Psalm 51:10)  Poglobljeno lahko premišljujemo o tem, kako nam koristi, če se ogibamo reči, ki so moralno napačne ali telesno izčrpavajoče. Pomislite na možne hude posledice, do katerih pride, če se takšnim rečem ne ognemo: hude zdravstvene težave, skaljeni medsebojni odnosi, celo prezgodnja smrt. Po drugi strani pa pomislite na številne koristi, če živimo tako, kot narekuje Jehova. Toda bodimo stvarni in ne pozabimo, da je naše srce varljivo. (Jeremija 17:9) Odločno se moramo upirati temu, da bi nas srce zavedlo v mišljenje, da ni tako nujno upoštevati Jehovovih meril.

8. Česa se iz izkušenj naučimo? Ponazorite.

⁸ Večina med nami iz izkušenj ve, da uporno telo pogosto skuša pogasiti gorečnost voljnega duha. Vzemimo na primer kraljestveno oznanjevanje. Jehova je vesel, ko ljudje rade volje sodelujejo v tem delu, ki lahko ljudem omogoči življenje. (Psalm 110:3; Matevž 24:14) Večini med nami ni bilo lahko začeti javno pričevati. Potrebno je bilo in morda je še vedno, da svoje telo nadzorujemo, ga ‚taremo‘ in ‚usužnjujemo‘, kot pa da mu dovolimo, da nam narekuje pot najmanjšega odpora. (1. Korinčanom 9:16, 27; 1. Tesaloničanom 2:2)

»V vsem«?

9., 10. Kaj vse spada k temu, da ‚se obvladujemo v vsem‘?

⁹ Biblijski nasvet, naj ‚se obvladujemo v vsem‘, kaže, da je treba več kot le nadzorovati značaj in se zdrževati nemoralnega ravnanja. Mogoče menimo, da se nam v tem uspe obvladati, in če to drži, smo lahko zares veseli. Kako pa je na drugih življenjskih področjih, na katerih se morda ni treba tako očitno obvladovati? Za ponazoritev vzemimo, da živimo v sorazmerno bogati deželi z visokim življenjskim standardom. Ali ne bi bilo modro, da se naučimo reči ne nepotrebnemu zapravljanju? Dobro je, da starši naučijo svoje otroke, naj ne kupujejo vsega, kar vidijo, samo zato, ker so te reči na voljo, so privlačne ali ker si jih lahko privoščijo. Da bi bil takšen pouk učinkovit, morajo seveda starši dati dober zgled. (Lukež 10:38–42)

¹⁰ To, da se naučimo shajati brez nekaterih reči, lahko okrepi moč naše volje. Prav tako nam lahko pomaga, da smo še bolj hvaležni za gmotne dobrine, ki jih že imamo, in bolj sočutni do tistih, ki so prisiljeni živeti brez nekaterih reči, pa ne po svoji želji, temveč ker so k temu prisiljeni. Zares, skromen življenjski slog nasprotuje priljubljenim stališčem, kot sta denimo »privoščite si« ali »zaslužite si najboljše«. Zaradi lastnega dobička reklamna industrija spodbuja željo po takojšnji zadovoljitvi. To pa nas lahko ovira, da bi se obvladali. V neki reviji, ki izhaja v bogati evropski državi, je nedavno pisalo: »Če morajo že tisti, ki živijo v mučnih razmerah skrajne revščine, bojevati notranji boj, da bi nadzorovali neželjene težnje, koliko bolj velja to za tiste, ki živijo v deželi mleka in medu današnje bogate družbe!«

11. Zakaj se je koristno naučiti shajati brez dodatnih reči, toda zaradi česa to ni lahko?

¹¹ Če nam je težko razlikovati med tem, kar želimo, in tem, kar zares potrebujemo, bo morda koristno, da se vnaprej zaščitimo pred neodgovornim ravnanjem. Če se na primer želimo upreti težnji po nenadzorovanem zapravljanju, potem se lahko odločimo, da ne bomo kupovali s kreditno kartico oziroma lahko vzamemo le določeno vsoto denarja, ko se odpravimo po nakupih. Spomnite se, da je Pavel rekel, da »pobožnost, združena z zadovoljnostjo,« pomeni »velik dobiček«. Pojasnil je: »Ničesar nismo prinesli na svet, ker tudi odnesti ne moremo ničesar; če pa imamo hrane in odeje, bodimo s tem zadovoljni.« (1. Timoteju 6:6–8) Ali smo? Za to, da se naučimo živeti preprosto, brez nepotrebne  navlake, ki je posledica takšne ali drugačne samopopustljivosti, zahteva močno voljo in samoobvladanje. Vendar je to pouk, ki si ga je dobro vzeti k srcu.

12., 13. a) Kako vse se moramo obvladati, ko smo na krščanskih shodih? b) Na katerih področjih se še moramo obvladati?

¹² Tudi ko smo navzoči na krščanskih shodih, zborih in zborovanjih, se moramo obvladovati na prav posebnem področju. Samoobvladanje je na primer potrebno, da nam misli med programom ne tavajo. (Pregovori 1:5) Morda se moramo obvladovati, da ne bi šepetali svojemu sosedu in tako motili drugih, namesto da bi se govorniku povsem posvetili. Mogoče se moramo obvladati, da bi lahko prilagodili svoj urnik in prišli na shode pravočasno. Samoobvladanje nadalje morda potrebujemo tudi, da si določimo čas za pripravo na shode in da na njih sodelujemo.

¹³ Če se obvladujemo pri majhnih rečeh, se bomo lažje tudi pri večjih. (Lukež 16:10) Zelo dobro se je zato disciplinirati glede rednega branja ter preučevanja Božje Besede in na njej temelječih publikacij ter poglobljenega premišljevanja o naučenem! Kako modro je, da se znamo disciplinirati, kar se tiče neprimerne zaposlitve, prijateljstev, stališč in osebnih navad oziroma da smo disciplinirani in rečemo ne dejavnostim, ki bi nas lahko oropale dragocenega časa za Božjo službo! To, da smo zaposleni v Jehovovi službi, je gotovo odlična zaščita pred stvarmi, ki bi nas lahko odvrnile od duhovnega raja Jehovove svetovne občine.

S samoobvladanjem do odraslosti

14. a) Kako naj bi se otroci učili samoobvladanja? b) Kako lahko koristi, če se otroci že zgodaj prično učiti samoobvladanja?

¹⁴ Novorojenček se ne zna obvladati. V neki brošuri, ki so jo izdali strokovnjaki za vedenje otrok, je pojasnjeno: »Samoobvladanje se ne pojavi samodejno ali naenkrat. Dojenčki in otroci, ki so komaj shodili, potrebujejo starševsko vodstvo in podporo, da se prično učiti samoobvladanja. [. . .] S starševskim vodstvom se bodo skozi šolska leta čedalje bolje obvladovali.« Neka študija štiriletnikov je odkrila, da otroci, ki so se nekoliko naučili obvladati, »ponavadi zrasejo v bolj prilagojene, bolj priljubljene, odločne, samozavestne in zanesljive najstnike«. Za tiste, ki se obvladanja niso učili, »je verjetneje, da so osamljeni,  hitreje razočarani in svojeglavi. Popustijo pod pritiskom in bežijo pred izzivi.« Da bi otrok zrasel v uravnovešenega odraslega človeka, se torej mora naučiti samoobvladanja.

15. Kaj kaže pomanjkanje samoobvladanja in v nasprotju s katerim biblijskim ciljem je to?

¹⁵ Podobno je tudi z nami. Če želimo postati odrasli kristjani, se moramo naučiti obvladovanja. Pomanjkanje samoobvladanja kaže, da smo še vedno duhovni otroci. Biblija nas opominja, naj ‚odrastemo v sposobnosti razumevanja‘. (1. Korinčanom 14:20, NW) Naš cilj je, da »dospemo [. . .] do edinosti vere in spoznanja Sinu Božjega, do moža doraslega, do mere dovršene rasti polnosti Kristusove«. Zakaj? »Da ne bodemo več deca in nas ne bo semtertja metala in gonila vsaka sapa nauka, ki prihaja po zvijačnosti ljudi, po prekanjenosti za zvito zapeljevanje.« (Efežanom 4:13, 14) To, da se naučimo obvladovati, je torej zelo pomembno za našo duhovnost.

Razvijajmo samoobvladanje

16. Kako vse nam Jehova pomaga?

¹⁶ Da bi razvijali samoobvladanje, potrebujemo Božjo pomoč in ta je tudi na razpolago. Božja Beseda nam kot popolno ogledalo kaže, kje se moramo še spremeniti, in svetuje, kako naj to storimo. (Jakob 1:22–25) Tudi ljubeča bratovščina nam rada priskoči na pomoč. Krščanski starešine so razumevajoči, ko nam osebno pomagajo. Jehova nam velikodušno daje sveti duh, če ga v molitvi prosimo zanj. (Lukež 11:13; Rimljanom 8:26) Zato se z veseljem okoristimo teh priprav. Pri tem nam lahko pomagajo predlogi na 21. strani.

17. Kako nas spodbudi stavek iz Pregovorov 24:16?

¹⁷ Kako tolažilno je vedeti, da Jehova ceni naše naprezanje, ko se trudimo, da bi mu ugajali! To bi nas moralo spodbuditi, da se nenehno prizadevamo še bolj obvladovati. Ne glede na to, kolikokrat se morda spotaknemo, ne smemo v tem boju nikoli obupati. »Sedemkrat pade pravični, a zopet vstane.« (Pregovori 24:16) Vsakič, ko zmagamo, smo lahko upravičeno zadovoljni. Prepričani smo lahko, da je tudi Jehova zadovoljen z nami. Neki Priča pravi, da se je pred posvetitvijo Jehovu bojeval s problemom kajenja. Kadar se mu je uspelo en teden obvladati, si je s tako privarčevanim denarjem kupil nekaj koristnega.

18. a) Kaj vse spada k našemu boju, da bi se obvladali? b) Kaj nam Jehova zagotavlja?

¹⁸ Predvsem pa ne pozabimo, da samoobvladanje zajema misli in čustva. To lahko vidimo iz naslednjih Jezusovih besed: »Vsak, kdor pogleda ženo, da si je poželi, je že prešeštvoval ž njo v srcu svojem.« (Matevž 5:28; Jakob 1:14, 15) Kdor se nauči nadzorovati svoj um in čustva, bo lažje nadzoroval vse telo. Bodimo torej trdno odločeni, da o slabem ne bomo niti razmišljali, kaj šele, da bi kaj takega počeli. Če se nam pojavijo napačne misli, jih takoj zavrnimo. Skušnjavam lahko pobegnemo, če molimo in imamo oči uprte v Jezusa. (1. Timoteju 6:11; 2. Timoteju 2:22; Hebrejcem 4:15, 16) Če se trudimo po svojih najboljših močeh, bomo upoštevali nasvet iz Psalma 55:22: »Vrzi na GOSPODA breme svoje, in on te bo podpiral; nikdar ne pripusti, da omahne pravičnik.«

Ali se spomnite?

• V katerih dveh pogledih se moramo obvladovati?

• Kaj pomeni ‚obvladovati se v vsem‘?

• Katere praktične predloge za to, kako se lahko še bolj obvladate, ste si med preučevanjem še posebej označili?

• Kje se samoobvladanje prične?

[Preučevalna vprašanja]

[Okvir/sliki na strani 21]

Kako se lahko še bolj obvladamo

• Obvladajmo se celo v majhnih stvareh

• Poglobljeno premišljujmo, kako nam to koristi danes in kako nam bo v prihodnosti

• To, kar Bog prepoveduje, nadomestimo s tem, k čemur nas spodbuja

• Takoj zavrnimo napačne zamisli

• Polnimo um z duhovno izgrajujočimi mislimi

• Sprejmimo pomoč zrelih sokristjanov

• Ogibajmo se kompromisnih okoliščin

• Ko pridemo v skušnjavo, Boga v molitvi prosimo za pomoč

[Slike na strani 18, 19]

Samoobvladanje nas spodbuja, da delamo dobro