Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Spoznanju dodajte samoobvladanje

Spoznanju dodajte samoobvladanje

Spoznanju dodajte samoobvladanje

‚Dodajte spoznanju samoobvladanje.‘ (2. PETROV 1:5–8SSP)

1. Česa ljudje niso sposobni reči, kar je vzrok za mnoge njihove težave?

MED veliko kampanjo proti zlorabi drog so mlade v Združenih državah spodbujali: »Samo reci ne.« Kako lepši bi bil svet, če bi vsakdo rekel ne zlorabi drog, pa tudi prekomernemu pitju, nemodremu oziroma nemoralnemu življenjskemu slogu, nepoštenim poslovnim navadam in ‚poželenju mesa‘! (Rimljanom 13:14) Toda kdo lahko trdi, da je vedno enostavno reči ne?

2. a) Katera biblijska primera kažeta, da že od nekdaj ni lahko reči ne? b) K čemu bi nas morala ta zgleda spodbuditi?

2 Ker se vsi nepopolni ljudje težko obvladujemo, bi nas moralo zanimati, kako lahko zmagamo v katerem koli osebnem boju. Biblija nam govori o ljudeh v preteklosti, ki so se trudili služiti Bogu, vendar jim je bilo včasih težko reči ne. Spomnite se na Davida in na njegov greh, ko je prešuštvoval z Batsebo. Zaradi tega sta umrli nedolžni osebi – njun otrok, spočet v prešuštvu, in Batsebin mož. (2. Samuelova 11:1–27; 12:15–18) Ali pa pomislite na apostola Pavla, ki je odkrito priznal: »Dobrega namreč, kar hočem, ne delam, ampak hudo, česar nočem, prav to delam.« (Rimljanom 7:19) Ali ste tudi sami kdaj podobno razočarani? Pavel je nadaljeval: »Kajti veselim se postave Božje po notranjem človeku, ali v svojih udih vidim drugačno postavo, ki se ustavlja postavi uma mojega in me ima ujetega v postavi greha, katera je v mojih udih. Jaz nesrečni človek! kdo me otme iz telesa te smrti?« (Rimljanom 7:22–24) Biblijski zgledi bi nam morali okrepiti odločenost, da nikoli ne popustimo v prizadevanju za večje samoobvladanje.

Samoobvladanja se moramo naučiti

3. Pojasnite, zakaj ne moremo pričakovati, da se bomo z lahkoto obvladovali.

3 Samoobvladanje, h kateremu spada sposobnost reči ne, je v Drugem Petrovem listu 1:5–7 (SSP) omenjeno skupaj z vero, krepostjo, spoznanjem, stanovitnostjo, pravo pobožnostjo, bratoljubjem in ljubeznijo. Nobena od teh želenih lastnosti nam ni povsem prirojena. Moramo jih razvijati. Za to, da bi jih karseda odsevali, sta potrebna odločenost in trud. Ali naj bi torej pričakovali, da bo s samoobvladanjem kaj lažje?

4. Zakaj mnogi mislijo, da s samoobvladanjem nimajo nikakršnih težav, toda znak česa je to?

4 Res, veliko ljudi morda meni, da s samoobvladanjem nimajo nikakršnih težav. V življenju počnejo to, kar se jim pač zljubi. Vede ali nevede se podrejajo nepopolnemu telesu in se kaj malo zmenijo za posledice, ki jih lahko s tem nakopljejo sebi ali drugim. (Juda 10) Ljudem danes bolj kakor kdaj prej primanjkuje sposobnosti in pripravljenosti reči ne. To kaže, da zares živimo v »zadnjih dneh«, o katerih je govoril Pavel, ko je napovedal: »Nastanejo nevarni časi. Kajti ljudje bodo samoljubni, lakomni, širokoustni, prevzetni, opravljivi, [. . .] nezmerni [brez samoobvladovanja, SSP].« (2. Timoteju 3:1–3)

5. Zakaj Jehovove priče zanima vprašanje samoobvladanja in kateri nasvet velja še danes?

5 Jehovove priče dobro vemo, kakšen izziv se je obvladovati. Podobno kot Pavel tudi mi občutimo boj med željo, da ugajamo Bogu in živimo po njegovih merilih, ter načinom življenja, h kateremu nas morda spodbuja nepopolno telo. Zato se že dolgo zanimamo, kako lahko v tem boju zmagamo. Leta 1916 je v eni zgodnjih številk revije, ki jo pravkar berete, pisalo o »pravi poti, ki naj bi jo ubrali, da bi pridobili nadzor nad sabo, nad svojimi mislimi, besedami in vedenjem«. Predlagano je bilo, naj bi imeli v mislih stavek iz Lista Filipljanom 4:8. Božji nasvet, zapisan v tej vrstici, še vedno velja, čeprav je bil prvotno izrečen pred približno 2000 leti in ga je danes verjetno teže upoštevati kakor takrat oziroma kakor leta 1916. Kljub temu si kristjani močno prizadevamo reči ne posvetnim željam, saj se zavedamo, da s tem rečemo da svojemu Stvarniku.

6. Zakaj ne bi smeli obupati, ko se trudimo razvijati samoobvladanje?

6 Samoobvladanje je v Listu Galatom 5:22, 23, NW, omenjeno kot del ‚sadu [svetega] duha‘. Zelo nam bo koristilo, če bomo to lastnost izkazovali skupaj z ‚ljubeznijo, radostjo, mirom, potrpežljivostjo, dobrotljivostjo, dobroto, vero in blagostjo‘. To nam bo pomagalo, da ne bomo, kot je pojasnil Peter, ‚nedejavni in brez sadov‘ v naši službi Bogu. (2. Petrov 1:8SSP) Toda ne smemo obupati ali se obsojati, če teh lastnosti ne izkazujemo tako hitro in v tolikšni meri, kot bi sami želeli. Morda ste v šoli opazili, da se nekateri učenci hitreje učijo od drugih. Na delovnem mestu pa se lahko neki delavec hitreje priuči nove naloge kakor njegovi sodelavci. Podobno se tudi nekateri hitreje naučijo izkazovati krščanske lastnosti kakor drugi. Pomembno je, da božanske lastnosti po svojih najboljših močeh nenehno razvijamo. To lahko storimo, če se povsem okoristimo pomoči, ki jo Jehova priskrbuje po svoji Besedi in občini. Hitrost pri doseganju cilja je manj pomembna kakor odločno naprezanje, da vztrajno napredujemo.

7. Iz česa se vidi, da je samoobvladanje pomembno?

7 Čeprav je samoobvladanje na seznamu lastnosti duha na zadnjem mestu, pa ni zato nič manj pomembno. Ravno nasprotno. Ne smemo pozabiti, da se vsem ‚delom mesa‘ lahko ognemo, če se povsem obvladujemo. Vseeno pa se nepopolni ljudje nagibamo k temu, da popustimo nekaterim oblikam ‚del mesa: prešeštvu, nečistosti, pohotnosti, malikovalstvu, čarodejstvu, sovraštvu, prepiru, zavisti, maščevanju, svadam, razprtijam, razkolništvu‘. (Galatom 5:19, 20) Zato se moramo nenehno bojevati in biti odločeni, da iz srca in misli izrujemo škodljive težnje.

Nekateri bijejo težji boj

8. Zakaj se je nekaterim še posebno težko obvladovati?

8 Nekaterim kristjanom se je težje obvladovati kakor drugim. Zakaj? Morda je k temu prispevala starševska vzgoja ali pretekle izkušnje. Če nimamo težav s samoobvladanjem, bodisi glede razvijanja te lastnosti ali pa njenega izkazovanja, smo lahko res veseli.Vsekakor pa moramo biti sočutni in razumevajoči do tistih, ki jim je to težje, čeprav nam zaradi tega, ker se manj obvladajo, povzročajo težave. Če pomislimo na to, da smo tudi sami nepopolni, kdo med nami ima sploh kakršen koli razlog, da bi se imel za samopravičnega? (Rimljanom 3:23; Efežanom 4:2)

9. S kakšnimi šibkostmi se nekateri bojujejo in kdaj jih bodo povsem premagali?

9 Naj ponazorimo: Morda poznamo nekatere sokristjane, ki so nehali kaditi ali jemati tako imenovane droge »za sprostitev«, a si jih morda včasih še vedno močno zaželijo. Nekaterim je izziv nadzorovati uživanje hrane ali pitje alkoholnih pijač. Drugi težje obvladujejo svoj jezik, in se tako pogosto pregrešijo v besedi. V boju s takšnimi pomanjkljivostmi si je treba močno prizadevati v razvijanju samoobvladanja. Zakaj? Jakob stvarno priznava: »V mnogem [. . .] napačno delamo vsi. Če kdo v besedi ne stori napačno, ta je popoln mož, zmožen brzdati tudi vse telo.« (Jakob 3:2) Spet drugi čutijo močno željo po tem, da bi igrali na srečo. Ali pa mogoče težko obvladujejo jezo. Morda je človeku potreben čas, da se nauči uspešno spoprijemati s takšnimi in podobnimi šibkostmi. Čeprav lahko v tem že zdaj znatno napredujemo, pa bodo napačne želje dokončno izkoreninjene šele takrat, ko bomo dosegli popolnost. Medtem pa nam bo prizadevanje za samoobvladanjem pomagalo, da se v življenju ne bi ponovno začeli vdajati grehu. Zato pomagajmo drug drugemu, da ne popustimo v boju, ki ga bijemo. (Dejanja 14:21, 22)

10. a) Zakaj se nekateri še posebno težko obvladujejo, ko gre za spolnost? b) Kakšno večjo spremembo je storil neki brat? (Glej okvir na 16. strani.)

10 Naslednje področje, kjer se je nekaterim težko obvladovati, zadeva spolnost. To je nekaj, s čimer nas je Bog Jehova ustvaril. Kljub temu jo nekateri zelo težko ohranjajo na primernem mestu, ki je v skladu z Božjimi merili. Morda jim je to še posebej težko, ker imajo neobičajno močan spolni nagon. Živimo v spolno ponorelem svetu, ki na vse mogoče načine skuša razvneti strast. To je lahko velik izziv za kristjane, ki želijo ostati samski (vsaj nekaj časa), da bi služili Bogu brez zakonskih premotitev. (1. Korinčanom 7:32, 33, 37, 38) Morda pa se v skladu s svetopisemskim opominom, ki pravi, da »je bolje stopiti v zakon nego pa goreti«, odločijo poročiti, kar je gotovo nekaj častnega. Hkrati pa so odločeni, da se bodo poročili »samo v Gospodu«, kot svetuje Sveto pismo. (1. Korinčanom 7:9, 39) Lahko smo prepričani, da je Jehova vesel, ker si prizadevajo upoštevati njegova pravična načela. Njihovim sokristjanom je v veselje biti v družbi pravih častilcev, ki živijo po takšnih visokih moralnih merilih in so značajni.

11. Kako lahko pomagamo bratu ali sestri, ki se želi poročiti, vendar se ne more?

11 Kaj pa, če ni mogoče najti nobenega ustreznega partnerja? Zamislite si, kako je lahko razočaran človek, ki se želi poročiti, pa se ne more! Morda vidi, kako se njegovi prijatelji poročajo in to prispeva k njihovi sreči, medtem ko sam še vedno išče primernega tovariša. V takšnih okoliščinah lahko nekaterim postane trdovraten problem nečista razvada samozadovoljevanja. Kakor koli že, noben kristjan ne želi nenamerno vzeti pogum komu, ki si prizadeva ostati čist. Morda lahko koga nehote spravimo v malodušje z nepremišljenimi pripombami, kot je »Le kdaj se boš poročil/-a?«. Mogoče ne mislimo s tem nič slabega, toda veliko bolje je, da se obvladujemo tudi tako, da pazimo na svoj jezik. (Psalm 39:1) Tisti med nami, ki kot samski ostajajo čisti, si zaslužijo iskreno pohvalo. Namesto da rečemo kaj, kar bi jim morda jemalo pogum, si lahko prizadevamo biti spodbudni. Lahko se na primer potrudimo in samske povabimo, da se pridružijo kakšni manjši skupini zrelih kristjanov pri obroku ali zdravem krščanskem druženju.

Samoobvladanje v zakonu

12. Zakaj je celo za poročene pomembno, da se do neke mere obvladujejo?

12 To, da je kdo poročen, samo po sebi še ne pomeni, da se mu ni treba obvladovati, kar zadeva spolnost. Mož in žena se lahko na primer glede spolnih potreb močno razlikujeta. Ali pa se zakonec občasno slabo počuti in je tako morda težko ali celo nemogoče imeti spolne odnose. Morda je enemu od zakoncev zaradi preteklih izkušenj izziv ubogati odredbo: »Ženi mož izpolnjuj dolžnost, takisto tudi žena možu.« V takšnih okoliščinah se bo verjetno moral sozakonec še bolj obvladati. Toda oba lahko imata v mislih Pavlov ljubeči nasvet poročenim kristjanom: »Ne odtegujta se drug drugemu, razen z dogovorom za čas, da bi bolj utegnila moliti in bi zopet skupaj bivala, da vaju ne izkuša satan zavoljo nezdržljivosti vajine.« (1. Korinčanom 7:3, 5)

13. Kako lahko pomagamo tistim, ki se močno trudijo izkazovati samoobvladanje?

13 Kako zadovoljni so lahko zakonski pari, če se oba zakonca naučita pravilnega samoobvladanja v tem najintimnejšem odnosu. Obenem pa bi morali pokazati razumevanje do sočastilcev, ki se v tem še vedno močno trudijo obvladovati. Nikoli ne pozabimo Jehova prositi, naj da našim duhovnim bratom in sestram uvid, pogum in odločenost, da si še naprej prizadevajo za samoobvladanjem in naredijo vse potrebno, da bi premagali napačne želje. (Filipljanom 4:6, 7)

Še naprej pomagajmo drug drugemu

14. Zakaj bi morali biti do sokristjanov sočutni in razumevajoči?

14 Morda nam je včasih težko razumeti sokristjane, ki se trudijo obvladovati na področju, ki nam osebno ne dela težav. Toda ljudje smo si že po naravi različni. Nekatere zlahka premagajo čustva, druge ne. Nekateri se sorazmerno zlahka nadzorujejo, samoobvladanje jim ne dela večjih težav. Drugim je to precej težje. Kljub temu pa ne pozabimo, da človek, ki se bojuje, ni slab človek. Sokristjani potrebujejo naše razumevanje in sočutje. Od tega, ali smo usmiljeni do tistih, ki se močno trudijo še bolj obvladati, je odvisna naša sreča. To je razvidno iz Jezusovih besed, zapisanih v Matevževem evangeliju 5:7.

15. Zakaj so besede iz Psalma 130:3 tolažilne, ko gre za samoobvladanje?

15 Nikoli ne želimo napačno soditi sokristjana, ki mu kdaj morda spodleti pri kaki krščanski lastnosti. Kako spodbudno je vedeti, da Jehova ne vidi le tega, ko nam mogoče enkrat spodleti, temveč je pozoren tudi na to, kolikokrat nam uspe zmagati, čeprav gre to neopaženo mimo sokristjanov. Zelo tolažilno je imeti v mislih besede iz Psalma 130:3: »Ako boš gledal na krivice, Jehova, Gospod, kdo more obstati?«

16., 17. a) Kako lahko, ko gre za samoobvladanje, ravnamo v skladu z nasvetom iz Lista Galatom 6:2, 5? b) O čem bomo še razpravljali v naslednjem članku?

16 Da bi ugajali Jehovu, moramo vsi negovati samoobvladanje, prepričani pa smo lahko, da nam bodo krščanski bratje in sestre pri tem pomagali. Čeprav mora vsakdo nositi svoje breme odgovornosti, se nas vseeno spodbuja, naj drug drugemu pomagamo pri spoprijemanju s šibkostmi. (Galatom 6:2, 5) Zelo lahko cenimo starša, zakonca ali prijatelja, ki nas odvrača od tega, da bi zahajali na mesta, kamor ne bi smeli iti, da bi gledali reči, ki jih ne bi smeli gledati, ali da bi delali tisto, kar ne bi smeli delati. Tako nam pomaga pri samoobvladanju – sposobnosti, da rečemo ne in da to tudi zares mislimo!

17 Veliko kristjanov verjetno ustreza temu, kar smo glede samoobvladanja do zdaj pregledali. Vseeno pa morda menijo, da bi se lahko še v marsičem popravili. Želeli bi se bolj obvladovati, toliko kolikor se po njihovem od nepopolnih ljudi lahko razumno pričakuje. Ali tudi vi čutite podobno? Kaj lahko torej storite, da bi razvijali to lastnost, ki je del sadu Božjega duha? In kako vam lahko to pomaga pri doseganju dolgoročnih ciljev, ki ste si jih postavili kot kristjan? Raziščimo to v naslednjem članku.

Ali se spomnite?

Zakaj je samoobvladanje . . .

• pomembna lastnost, ki naj bi jo kristjani razvijali?

• nekaterim še posebej velik izziv?

• nujno v zakonu?

• lastnost, ki jo lahko drug drugemu pomagamo razvijati?

[Preučevalna vprašanja]

[Okvir/slika na strani 16]

Naučil se je reči ne

Neki brat, ki živi v Nemčiji, je bil zaposlen kot telekomunikacijski tehnik. Nadzoroval je približno 30 televizijskih in radijskih programov. Ko je prišlo do motenj, se je moral osredotočiti na program, da bi lahko odkril problem. On pravi: »Videti je bilo, kakor da so se motnje skoraj vedno pojavile ravno v napačnem času, ravno ko so se odvijali nasilni prizori ali prizori, povezani s spolnostjo. Vse to mi je še nekaj dni, včasih celo tedne, rojilo po glavi, kakor da bi se mi vtisnilo v možgane.« Priznava, da je to negativno vplivalo na njegovo duhovnost: »Že sam se nekoliko nagibam k vzkipljivosti, tako da sem se zaradi nasilnih prizorov še težje obvladal. Zaradi prizorov, povezanih s spolnostjo, pa je med mano in ženo prišlo do napetosti. Vsak dan sem se moral bojevati proti tem vplivom. Da bi v tem zmagal, sem se odločil poiskati novo službo, čeprav je to pomenilo manjši zaslužek. Nedavno mi jo je uspelo najti. Želja se mi je izpolnila.«

[Slike na strani 15]

Spoznanje, ki si ga pridobimo s preučevanjem Biblije, nam pomaga razvijati samoobvladanje