Vprašanja bralcev

Zakaj je Elizej prosil za »dvojen delež« Elijevega duha?

Tik preden je Elija končal svoje delo kot prerok v Izraelu, ga je mlajši prerok Elizej prosil: »Prosim, da dobim dvojen delež od tvojega duha!« (2. kraljev 2:9) V duhovnem pogledu je Elizej očitno želel dvojen del, kakršnega je v starih časih dobil prvorojeni sin. (5. Mojzesova 21:17) Kratek pregled te pripovedi nam bo razjasnil, kaj to pomeni, in nam pomagal, da se iz tega tudi mi nekaj naučimo.

Prerok Elija je skladno z Jehovovimi napotili pomazilil Elizeja za svojega naslednika. (1. kraljev 19:19–21) Elizej je Elija zvesto spremljal kakih šest let in bil je odločen, da ostane z njim do konca. Ob svojem učitelju je bil celo, ko je ta še zadnji dan služil kot prerok v Izraelu. Čeprav je Elija mlajšega preroka zaprosil, naj ga neha spremljati, mu je ta trikrat odvrnil: »Jaz te ne zapustim.« (2. kraljev 2:2, 4, 6; 3:11) Prav zares, Elizej je na starejšega preroka gledal kot na svojega duhovnega očeta. (2. kraljev 2:12)

Toda Elizej ni bil edini Elijev duhovni sin. Elija in Elizej sta se družila s skupino mož, ki so jih poznali kot ‚proroške sinove‘. (2. kraljev 2:3) Iz pripovedi v Drugi knjigi kraljev je razvidno, da so tudi ti »sinovi« spletli tesno vez s svojim duhovnim očetom Elijem. (2. kraljev 2:3, 5, 7, 15–17) Kljub temu je bil Elizej kot maziljeni naslednik najpomembnejši med Elijevimi duhovnimi sinovi – bil je kakor prvorojenec. V starodavnem Izraelu je dobesedni prvorojeni sin prejel dvojen del očetove dediščine, medtem ko so drugi sinovi prejeli vsak po en del. Zato je Elizej prosil za dvojen delež Elijeve duhovne dediščine.

Zakaj pa je Elizej takrat sploh prosil kaj takega? Ker je bil pred tem, da prevzame pomembno nalogo, namreč da kot prerok v Izraelu nasledi Elija. Zavedal se je, da potrebuje, če naj bi izpolnil odgovornosti, povezane s to velikansko nalogo, duhovno moč, ki bi presegala njegove lastne zmožnosti, moč, ki mu jo lahko podeli le Jehova. Moral je biti neustrašen, kakor je bil Elija. (2. kraljev 1:3, 4, 15, 16) Zato je prosil za dvojen del Elijevega duha, in sicer da bi bil pogumen in da bi ‚silno gorel za GOSPODA‘ – zaželeni lastnosti, ki se ju lahko razvija s pomočjo Božjega duha. (1. kraljev 19:10, 14) Kako se je odzval Elija?

Elija je vedel, da mu to, kar ga je Elizej prosil, ne more dati on, ampak le Bog. Zato je skromno odvrnil: »Težke reči si prosil; če me boš videl, kadar bom vzet od tebe, se ti zgodi.« (2. kraljev 2:10) In res, Jehova je Elizeju dovolil, da je videl, kako je Elija izginil v viharju. (2. kraljev 2:11, 12) Elizejeva prošnja je bila uslišana. Jehova mu je dal duha, ki ga je potreboval, da začne opravljati novo nalogo in se spoprime s prihajajočimi preizkušnjami.

Ta biblijska pripoved lahko zelo okrepi današnje maziljene kristjane (včasih imenovane Elizejev razred) in Božje služabnike na splošno. Včasih se morda počutimo preobremenjene in nesposobne, ko prejmemo kakšno novo nalogo, oziroma nam primanjkuje poguma, da bi še naprej oznanjevali Kraljestvo, saj so ljudje na našem področju vse bolj ravnodušni ali nasprotni. Toda če prosimo Jehova za pomoč, nam bo dal svetega duha, da se spoprimemo z izzivi in spreminjajočimi se okoliščinami. (Lukež 11:13; 2. Korinčanom 4:7; Filipljanom 4:13, SSP) Da, prav kakor je Jehova okrepil Elizeja, ko je ta prejel večje odgovornosti, bo pomagal tudi vsem nam, mlajšim in starejšim, da opravimo našo strežbo. (2. Timoteju 4:5)