Oznanjujmo, da bi pridobivali učence

»Ko sta [. . .] Akvila in Priscila slišala [Apola], ga vzameta k sebi in mu še natančneje razložita pot Božjo.« (DEJANJA 18:26)

1. Kaj je Apolo moral še narediti, čeprav je bil »goreč v duhu«?

PRISCILA in Akvila, krščanski zakonski par iz prvega stoletja, sta opazovala Apola, ko je v efeški sinagogi imel govor. Ta je z energičnimi besedami in prepričljivim nastopom pritegnil pozornost občinstva. Bil je »goreč v duhu« in je »učil pridno [pravilno, NW] to, kar zadeva Jezusa«. Vendar je bilo očitno, da je »poznal samo krst Janezov«. Apolovo pričevanje o Kristusu je bilo sicer pravilno, toda omejeno. Težava je bila v tem, da je bilo njegovo spoznanje pomanjkljivo. Apolo je moral povečati svoje spoznanje o vlogi Jezusa Kristusa pri uresničevanju Jehovovega namena. (Dejanja 18:24–26)

2. Kakšen izziv sta sprejela Priscila in Akvila?

 ² Priscila in Akvila sta Apolu brez pomišljanja ponudila pomoč, da bi lahko izpolnjeval »vse«, kar je Kristus zapovedal. (Matevž 28:19, 20) Pripoved pravi, da sta ga vzela ‚k sebi in mu še natančneje razložila Božjo pot‘. Vendar bi se nekateri kristjani zaradi tega, kar je bilo znanega o Apolu, lahko obotavljali in ga ne bi hoteli poučevati. Zakaj? Kaj se lahko naučimo iz tega, kako sta si Priscila in Akvila prizadevala razpravljati z Apolom na podlagi Svetih spisov? Kako nam lahko pregled te zgodovinske pripovedi pomaga, da se osredotočimo na vzpostavljanje biblijskih poukov na domu?

Osredotočimo se na ljudi

3. Zakaj Apolova preteklost ni odvrnila Priscile in Akvila od tega, da bi ga poučevala?

³ Apolo, ki je bil judovskega rodu, je verjetno odrastel v Aleksandriji, tedanjem glavnem mestu Egipta in središču visokošolskega izobraževanja. Mesto je bilo znano po svoji veliki knjižnici. V Aleksandriji je živelo veliko Judov, med katerimi so bili tudi učenjaki. Zato je prav tam nastal grški prevod Hebrejskih spisov, znan kot Septuaginta. Nič presenetljivega torej ni, da je bil Apolo »dober izvedenec v Pismih« (SSP)! Akvila in Priscila sta bila izdelovalca šotorov. Ali sta zaradi tega, ker je bil Apolo vešč govornik, menila, da mu ne bosta mogla ustrezno pomagati? Ne. Ljubezen ju je spodbudila, da sta se osredotočila nanj kot na posameznika, na njegove potrebe in na to, kako bi mu lahko pomagala.

4. Kje in kako je Apolo dobil potrebno pomoč?

⁴ Apolo je potreboval pouk, ne glede na to, kako dober govornik je bil. Pri tem mu ni mogla pomagati nobena univerza, temveč le člani krščanske občine. Moral si je pridobiti natančnejše razumevanje glede Božje priprave za rešitev. Priscila in Akvila ‚sta ga vzela k sebi in mu še natančneje razložila pot Božjo‘.

5. Kaj lahko rečemo o duhovnosti Priscile in Akvila?

⁵ Priscila in Akvila sta bila duhovno močna in trdna v veri. Zelo verjetno je, da sta bila ‚vsekdar pripravljena na odgovor vsakemu, ki ju je vprašal za vzroke njunega upanja‘, pa naj je to bil bogataš, revež, učenjak ali suženj. (1. Petrov 3:15) Znala sta ‚prav ravnati z besedo resnice‘. (2. Timoteju 2:15) Očitno sta marljivo preučevala Svete spise. Na Apola je pouk, ki je temeljil na ‚Božji besedi, katera je živa in krepka‘ ter vpliva na srce, naredil močan vtis. (Hebrejcem 4:12)

6. Kako vemo, da je Apolo cenil prejeto pomoč?

⁶ Apolo je cenil zgled svojih dveh učiteljev in postal v pridobivanju učencev še spretnejši. Svoje spoznanje je učinkovito uporabil pri oznanjevanju dobre novice, zlasti med judovskim prebivalstvom. Izjemno uspešen je bil pri prepričevanju Judov glede Kristusa. Ker je bil ‚močan v Pismih‘, jim je lahko dokazoval, da so se vsi staroveški preroki veselili Kristusovega prihoda. (Dejanja 18:24, Kingdom Interlinear Translation) Pripoved dodaja, da je Apolo nato odšel v Ahajo in tam »po milosti veliko pripomogel tistim, ki so bili sprejeli vero. Kajti krepko je zavračeval Jude pred ljudstvom, dokazujoč iz pisem, da Jezus je Kristus.« (Dejanja 18:27, 28)

Učimo se iz zgleda drugih učiteljev

7. Kako sta Akvila in Priscila postala spretna učitelja?

⁷ Kako sta Akvila in Priscila postala spretna učitelja Božje Besede? Poleg tega, da sta marljivo osebno preučevala in obiskovala shode, jima je bilo gotovo v veliko pomoč tudi tesno druženje z apostolom Pavlom. Ko  je bil Pavel v Korintu, je pri njiju stanoval 18 mesecev. Skupaj so izdelovali in popravljali šotore. (Dejanja 18:2, 3) Zamislite si, o kakšnih globokih svetopisemskih temah so se morali pogovarjati. Takšno druženje ju je močno duhovno okrepilo! »Kdor hodi z modrimi, postane modrejši,« piše v Pregovorih 13:20. Dobra družba je dobro vplivala na njune duhovne navade. (1. Korinčanom 15:33)

8. Kaj sta se Priscila in Akvila naučila, ko sta opazovala Pavla pri strežbi?

⁸ Ko sta Priscila in Akvila opazovala Pavla pri oznanjevanju, sta lahko videla učinkovitega učitelja na delu. Pripoved v Dejanjih apostolov pravi, da se je Pavel ‚razgovarjal v [korintski] shodnici vsako soboto in prepričeval Jude in Grke‘. Kasneje, ko sta se mu pridružila še Sila in Timotej, ‚je bil ves navdušen za besedo Božjo in je pričeval Judom, da Jezus je Kristus‘. Priscila in Akvila sta opazila, da je Pavel, potem ko člani shodnice niso pokazali posebnega zanimanja, odšel oznanjevat tja, kjer so ga bili pripravljeni poslušati, in sicer v hišo tik ob shodnici. Tam je lahko pomagal Krispu, ‚načelniku shodnice‘, da je postal učenec. Priscila in Akvila sta najverjetneje videla, kako je to, da je Krisp postal učenec, na druge močno in pozitivno vplivalo. Pripoved pravi: »Krisp [. . .] je postal veren Gospodu z vso hišo svojo; in veliko Korinčanov, ki so poslušali, je verovalo in se dalo krstiti.« (Dejanja 18:4–8)

9. Kako sta Priscila in Akvila posnemala Pavlov zgled?

⁹ Kraljestveni oznanjevalci, kot sta bila Priscila in Akvila, so posnemali zgled, ki ga je v terenski strežbi dajal Pavel. Apostol je drugim kristjanom prigovarjal: »Posnemalci moji bodite, kakor sem tudi jaz Kristusov.« (1. Korinčanom 11:1) V skladu s Pavlovim zgledom sta Priscila in Akvila pomagala Apolu natančneje razumeti krščanske nauke, in ta je potem pomagal še drugim. Priscila in Akvila sta nedvomno pomagala pridobivati učence v Rimu, Korintu in Efezu. (Dejanja 18:1, 2, 18, 19; Rimljanom 16:3–5)

10. Kaj ste se naučili iz 18. poglavja Dejanj apostolov, kar vam bo pomagalo pri pridobivanju učencev?

¹⁰ Kaj se lahko naučimo iz tega, kar smo pregledali v 18. poglavju Dejanj apostolov? Podobno kot sta se Akvila in Priscila učila od Pavla, se lahko tudi mi izboljšamo v pridobivanju učencev, tako da posnemamo zgled spretnih učiteljev Božje Besede. Družimo se lahko s tistimi, ki so ‚se povsem posvetili besedi‘ (SSP) in ‚temeljito oznanjujejo‘ drugim. (Dejanja 18:5, Kingdom Interlinear  Translation) Opazujemo lahko, kako s prepričljivimi učiteljskimi spretnostmi sežejo ljudem do srca. Takšne spretnosti nam lahko pomagajo pri pridobivanju učencev. Ko z nekom preučujemo Biblijo, mu lahko morda predlagamo, naj povabi še druge člane svoje družine ali sosede, da se pridružijo pouku. Lahko pa bi ga tudi prosili, naj nam pove, ali pozna še koga, ki bi mu lahko ponudili biblijski pouk. (Dejanja 18:6–8)

Ustvarimo priložnosti za pridobivanje učencev

11. Kje lahko najdemo nove učence?

¹¹ Pavel in drugi kristjani so se trudili pridobivati učence tako, da so oznanjevali po hišah, na trgih in med potovanji – zares povsod. Ali lahko tudi vi, ki se kot goreči kraljestveni oznanjevalci trudite pridobivati učence, še kako razširite svojo strežbo? Ali znate izkoristiti priložnosti, da bi poiskali vredne in jim pričevali? Kako pridobivajo učence drugi oznanjevalci dobre novice? Najprej si poglejmo, kako pričujejo po telefonu.

12.–14. Z lastnim doživetjem ali katerim iz odstavkov ponazorite, kako uspešno je lahko pričevanje po telefonu.

¹² V Braziliji je kristjanka, ki jo bomo imenovali Maria, med oznanjevanjem po hišah neki mladi ženski, ki je odhajala iz stanovanjske zgradbe, izročila traktat. Pogovor je pričela kar z vprašanjem na naslovnici traktata »Ali bi o Bibliji radi spoznali kaj več?«. Ženska je odgovorila: »Zelo rada. Vendar sem učiteljica in šola me zelo zaposluje.« Maria ji je pojasnila, da bi se lahko o biblijskih temah pogovarjali po telefonu. Ženska ji je dala svojo telefonsko številko in še istega večera sta po telefonu pričeli pouk z brošuro Kaj Bog zahteva od nas?. *

¹³ Polnočasna oznanjevalka v Etiopiji je po telefonu pričevala nekemu možu. Vznemiril jo je hrup, ki ga je bilo slišati v ozadju. Mož jo je prosil, naj pokliče kasneje. Ko je to storila, se ji je opravičil in ji pojasnil, da sta bila z ženo, ko je prvič klicala, sredi hudega prepira. Sestra je to pripombo izkoristila in usmerila pozornost na modre biblijske smernice glede reševanja družinskih problemov. Povedala mu je, da je mnogim družinam pomagala knjiga Skrivnost družinske sreče, ki so jo izdali Jehovove priče. Sestra je moža nekaj dni za tem, ko je knjigo prejel, ponovno poklicala. Vzkliknil je: »Ta knjiga je rešila moj zakon!« Mož je doma sklical družinske člane, da bi jim lahko pokazal koristne misli, ki jih je prebral v knjigi. Vzpostavljen je bil biblijski pouk in mož je kmalu pričel redno obiskovati krščanske shode.

¹⁴ Kraljestvena oznanjevalka iz Danske, ki je začela biblijski pouk s pričevanjem po  telefonu, pravi: »Službeni nadzornik me je spodbudil, naj poskusim pričevati po telefonu. Sprva sem se obotavljala in rekla: ‚To mi ravno ne leži.‘ Toda nekega dne sem zbrala ves svoj pogum in zavrtela številko prvega stanovalca. Oglasila se je Sonja in po kratkem pogovoru se je strinjala, da ji pošljem biblijsko literaturo. Nekega večera sva govorili o ustvarjanju in želela je prebrati knjigo Življenje – kako je nastalo: z razvojem ali ustvarjanjem?. * Rekla sem ji, da bi bilo lepo, če bi se lahko osebno srečali in se pogovorili o tej temi. Strinjala se je. Ko sem se oglasila, je bila pripravljena preučevati in odtlej preučujeva vsak teden.« Naša sestra sklene: »Mnogo let sem molila za biblijski pouk, vendar nisem pričakovala, da ga bom vzpostavila s pričevanjem po telefonu.«

15., 16. Povejte doživetji, ki pokažeta, kako koristno je, da smo pozorni na različne možnosti za vzpostavitev biblijskih poukov.

¹⁵ Mnogi so uspešni, ker upoštevajo predloge, naj pričujejo ljudem, kjer koli ti so. Kristjanka v Združenih državah je parkirala avtomobil zraven kombija, v katerem je sedela neka ženska. Ko je sestra videla, da jo je opazila, ji je pričela govoriti o našem biblijskoizobraževalnem delu. Ženska je sestri prisluhnila, stopila iz kombija in se ji približala. Dejala je: »Tako vesela sem, da ste me ogovorili. Že dolgo nisem dobila nobene vaše biblijske literature. Poleg tega želim ponovno preučevati Biblijo. Ali bi vi preučevali z mano?« Naša sestra je tako izkoristila ugodno priložnost za oznanjevanje dobre novice.

¹⁶ Neka sestra v Združenih državah je pri oznanjevanju v domu za ostarele doživela naslednje: Zglasila se je pri enem izmed vodij domskih aktivnosti in mu dejala, da je pripravljena pomagati oskrbovancem, kar se tiče njihovih duhovnih potreb. Dodala je še, da bi z veseljem brezplačno vsak teden poučevala o Bibliji vse, ki bi to želeli. Vodja ji je dovolil, da obišče nekaj oskrbovancev v njihovih sobah. Kmalu je trikrat na teden preučevala s skupno 26 oskrbovanci. Eden od njih redno obiskuje naše shode.

17. Kateri pristop je pogosto učinkovit pri vzpostavljanju biblijskih poukov na domu?

¹⁷ Nekateri kraljestveni oznanjevalci dosegajo dobre rezultate, ko biblijski pouk ponudijo neposredno. Neka občina s 105 oznanjevalci se je nekega dopoldneva posebej trudila vsakemu stanovalcu, s katerim so prišli v stik, ponuditi biblijski pouk. V terenski službi je sodelovalo 86 oznanjevalcev in po dveh urah oznanjevanja so ugotovili, da so začeli vsaj 15 novih biblijskih poukov.

Še naprej iščimo vredne

18., 19. Katero pomembno Jezusovo zapoved bi morali imeti v mislih in kaj naj bi bili zato odločeni delati?

¹⁸ Morda boste na oznanjevanju želeli poskusiti predloge, omenjene v tem članku. Seveda pa je pri tem, ko se odločate o metodah pričevanja, modro upoštevati krajevne navade. Predvsem imejmo v mislih Jezusovo zapoved, naj iščemo vredne in jim  pomagamo postati učenci. (Matevž 10:11; 28:19)

¹⁹ Da bi dosegli ta namen, še naprej ‚prav ravnajmo z besedo resnice‘. To lahko delamo tako, da govorimo prepričljivo in se pri tem trdno opiramo na Sveto pismo. Tako se bomo lahko dotaknili srca sprejemljivih posameznikov in jih spodbudili k ukrepanju. Drugim lahko pomagamo, da postanejo učenci Jezusa Kristusa, če se v molitvi zanašamo na Jehova. Kako nagrajujoče je to delo! Zato se ‚potrudimo, da se bomo pred Bogom izkazali za preizkušene,‘ in mu vedno izkazujmo čast kot goreči kraljestveni oznanjevalci, ki oznanjujejo z namenom, da bi pridobivali učence. (2. Timoteju 2:15, SSP)

[Podčrtni opombi]

Ali se spomnite?

• Zakaj je bilo Apolu treba še natančneje razložiti Božjo pot?

• Kako sta se Priscila in Akvila učila od apostola Pavla?

• Kaj ste se iz 18. poglavja Dejanj apostolov naučili glede pridobivanja učencev?

• Kako lahko ustvarite priložnosti za pridobivanje učencev?

[Preučevalna vprašanja]

[Slika na strani 18]

Priscila in Akvila sta Apolu ‚še natančneje razložila Božjo pot‘

[Slika na strani 20]

Apolo je postal spreten v pridobivanju učencev

[Slika na strani 21]

Pavel je oznanjeval, kamor koli je šel

[Slike na strani 23]

Ustvarite priložnosti za pričevanje