»Približajte se Bogu, in približa se vam«

Prej in potem – Biblijska načela so ga spremenila

ADRIAN je bil že kot mladenič zelo nasilen in zagrenjen. Zaradi vzkipljivosti ga je popadala divja jeza. Opijal se je, kadil in živel nemoralno. Drugi so ga poznali kot pankerja. Sam si je dal vtetovirati znamenje, ki je odsevalo njegovo verovanje v anarhijo. Takole opisuje tista leta: »Lase sem si postrigel po pankersko, jih namazal z močnim gelom, da so stali pokonci, in jih včasih pobarval rdeče ali kako drugače.« Poleg tega si je dal tudi prebosti nos.

Skupaj z nekaterimi drugimi mladimi uporniki se je preselil v neko razpadajočo hišo. Tam so popivali in uživali droge. »Jemal sem spid in si hkrati vbrizgaval valium oziroma kar koli drugega, kar mi je prišlo pod roke,« se spominja. »Ko drog ali lepila nisem imel na voljo, sem iz avtomobilov kradel bencin in se z njim omamljal.« Zaradi kriminalnega pouličnega življenja je postal izredno nasilen in je drugim grozil. Ljudje na splošno niso želeli imeti nikakršnega opravka z njim. Hkrati pa je s takšnim slabim slovesom k sebi pritegnil napačno družbo.

Sčasoma je Adrian spoznal, da so se njegovi »prijatelji« družili z njim le zaradi koristi. Vrhu tega je sklenil, da ‚z vso jezo in nasiljem ni dosegel ničesar‘. Počutil se je praznega in bil je razočaran, zato je zapustil svoje prijatelje. Ko je na nekem gradbišču našel izvod Stražnega stolpa, ga je pritegnilo njegovo biblijsko sporočilo in z Jehovovimi pričami je začel preučevati Biblijo. Navdušeno se je odzval na povabilo: »Približajte se Bogu, in približa se vam.« (Jakob 4:8) Tako je kmalu ugotovil, da bi moral začeti udejanjati načela iz Svetega pisma.

Vse več spoznanja iz Biblije je dobro vplivalo na njegovo vest in mu spremenilo življenje. Dobil je pomoč, da je lahko brzdal svojo vzkipljivost in razvil samoobvladanje. Z močjo Božje Besede je postal povsem drug človek. (Hebrejcem 4:12)

Kako lahko Biblija tako močno vpliva na ljudi? Spoznanje iz Svetega pisma nam pomaga, da ‚si nadenemo novo osebnost‘. (Efežanom 4:24, NW) Da, naša osebnost se spreminja, ko po točnem spoznanju iz Biblije tudi živimo. Toda kako takšno spoznanje spreminja ljudi?

Kot prvo nam Biblija razkriva nezaželene osebnostne poteze, ki bi jih morali odstraniti. (Pregovori 6:16–19) Kot drugo pa nas Sveto pismo spodbuja, naj izkazujemo zaželene lastnosti, ki jih lahko razvijamo ob pomoči Božjega svetega duha. Sem spadajo »ljubezen, radost, mir, potrpežljivost, prijaznost, dobrotljivost, zvestost, krotkost, zdržljivost [samoobvladanje, NW]«. (Galatom 5:22, 23)

Adrian se je lahko z večjim razumevanjem Božjih zahtev preiskal in ugotovil, katere osebnostne poteze bi moral razvijati in katere odstraniti.  (Jakob 1:22–25) Toda to je bil šele začetek. Poleg spoznanja je bila potrebna tudi motivacija – nekaj, kar bi Adriana navedlo, da bi se res želel spremeniti.

Adrian je spoznal, da se zaželena nova osebnost oblikuje ‚po podobi njega, ki jo je ustvaril‘. (Kološanom 3:10) Začel se je zavedati, da mora biti krščanska osebnost podobna Božji osebnosti. (Efežanom 5:1) S preučevanjem Biblije je spoznal, kako Jehova ravna s človeštvom, in postal pozoren na Božje odlične lastnosti, kot so ljubezen, dobrotljivost, dobrota, usmiljenje in pravičnost. Takšno spoznanje ga je motiviralo, da je vzljubil Boga in si prizadeval, da bi postal Jehovu po volji. (Matevž 22:37)

Sčasoma in ob pomoči Božjega svetega duha je uspel ukrotiti svojo nasilno naravo. Z ženo sedaj marljivo pomagata drugim ljudem, da bi si z biblijskim spoznanjem uredili življenje. »V nasprotju z mnogimi mojimi nekdanjimi prijatelji, ki so sedaj mrtvi, sem jaz živ in se veselim srečnega družinskega življenja,« pravi. Adrian je živ dokaz, da ima Biblija moč spremeniti življenje ljudi na boljše.

[Poudarjeno besedilo na strani 25]

»Z vso jezo in nasiljem nisem dosegel ničesar.«

[Okvir na strani 25]

Biblijska načela na delu

V nadaljevanju je nekaj biblijskih načel, ki so pomagala že mnogim sovražnim in nasilnim ljudem, da so postali miroljubni:

»Imejte mir z vsemi ljudmi. Ne maščujte se sami, ljubljeni, temuč dajte mesta jezi Božji.« (Rimljanom 12:18, 19) Naj Bog odloča o tem, kdaj in koga naj se kaznuje. To lahko stori, ker popolnoma pozna dejstva, poleg tega pa bo vsakršna kazen, ki jo bo izvršil, odsevala njegovo popolno pravičnost.

»Jezite se, a ne grešite! Solnce naj ne zaide nad jezo vašo, in ne dajte prostora hudiču.« (Efežanom 4:26, 27) Človek se lahko kdaj pa kdaj upravičeno razjezi. Če se to zgodi, ne bi smel ostati razdražen. Zakaj? Ker bi ga to lahko navedlo, da bi storil kaj slabega, ter tako dal »prostora hudiču«, kar bi vodilo v Jehovovo neodobravanje.

»Odjenjaj od jeze in pústi togoto, ne srdi se, ker bi le hudo storil.« (Psalm 37:8) Nebrzdana čustva lahko pripeljejo do nenadzorovanih dejanj. Posameznik, ki se prepusti besu, bo najbrž rekel ali storil kaj takšnega, s čimer bo druge prizadel.