V rajsko zemljo lahko verjamemo

MILIJONE ljudi je skozi zgodovino verjelo, da bodo prej ali slej zapustili zemljo in šli v nebesa. Nekateri menijo, da naš Stvarnik nikoli ni imel namena, da bi bila zemlja naše stalno prebivališče. Asketi pa gredo v svojem razmišljanju še dlje. Za mnoge med njimi so zemlja in vse materialne stvari le zlo – ovira do prave duhovne izpopolnitve in Božje bližine.

Ljudje, ki razmišljajo tako, kot smo ravnokar omenili, bodisi ne vedo, kaj je Bog dejal glede rajske zemlje, bodisi se za to ne zmenijo. Danes pravzaprav mnogi ne želijo raziskati, kaj je glede tega dal Bog po navdihnjenih možeh zapisati v svojo Besedo, Biblijo. (2. Timoteju 3:16, 17) Toda ali ni modreje zaupati Božji Besedi, kot pa sprejeti človeške teorije? (Rimljanom 3:4) V resnici je to življenjsko pomembno, saj nas Biblija svari, da je mogočno, toda nevidno hudobno bitje ljudi duhovno zaslepilo in sedaj »zapeljava vesoljni svet«. (Razodetje 12:9; 2. Korinčanom 4:4)

Zakaj zmeda?

Ljudje so postali zmedeni glede Božjega namena z zemljo zaradi nasprotujočih si zamisli o duši. Mnogi verjamejo, da imamo nesmrtno dušo – nekaj, kar je ločeno od človeškega telesa in preživi smrt. Drugi verjamejo, da je duša obstajala še pred človeškim telesom. Glede na neki priročnik je grški filozof Platon menil, da je duša »ujeta v telesu za kazen za grehe, ki jih je storila v nebesih«. Origen, teolog iz tretjega stoletja, je podobno rekel, da »so duše grešile [v nebesih], preden so se združile s telesom,« in so bile »[v to telo na zemlji] uklenjene, da bi bile kaznovane za svoje grehe«. Milijoni pa verjamejo, da je zemlja kratko malo le nekakšno preizkusno področje na človekovem potovanju v nebesa.

Obstajajo tudi različne zamisli glede tega, kaj se zgodi z dušo, ko človek umre. V knjigi History of Western Philosophy piše, da so Egipčani razvili verovanje, da »se duše umrlih spustijo v podzemlje«. Kasneje so filozofi utemeljevali, da duše umrlih ne izginejo v temačno podzemlje, temveč da se v resnici vzdignejo v višje duhovne sfere. Grški filozof Sokrat je baje verjel, da ob smrti duša »odpotuje v nevidno področje [. . .] in ostanek svojega obstoja živi z bogovi«.

Kaj piše v Bibliji?

Nikjer v Božji navdihnjeni Besedi, Bibliji, ne piše, da imajo ljudje nesmrtno dušo. Preberite si poročilo iz Prve Mojzesove knjige 2:7. Tam piše: »Upodobi GOSPOD Bog človeka iz prahu zemeljskega in vdahne v nosnice njegove dih življenja, in tako je postal človek živa duša.« Te besede so jasne in nedvoumne. Ko je Bog ustvaril prvega človeka, Adama, ni vanj dal nič nesnovnega. Ne, saj v Bibliji piše, da »je postal človek živa duša«. Človek duše ni imel. On je duša bil.

Ko je Jehova ustvaril zemljo in človeško družino, ni nikoli imel namena, da bi človek umrl. Božji namen je bil, da bi ljudje v rajskih razmerah na zemlji živeli večno.  Adam je umrl samo zaradi tega, ker ni poslušal Božje zapovedi. (1. Mojzesova 2:8, 15–17; 3:1–6; Izaija 45:18) Ali je torej prvi človek potem, ko je umrl, šel v kakšne duhovne sfere? Ne! On – duša Adam – se je vrnil v neživ prah, iz katerega je bil ustvarjen. (1. Mojzesova 3:17–19)

Od našega praočeta Adama smo vsi mi podedovali greh in smrt. (Rimljanom 5:12) Smrt pomeni prenehanje obstoja, prav kakor se je to zgodilo z Adamom. (Psalm 146:3, 4) Pravzaprav nikjer v Bibliji, v nobeni od 66 knjig, nista izraza »nesmrten« ali »večen« nikoli povezana z besedo »duša«. Prav nasprotno, v Svetem pismu jasno piše, da je duša – torej človek – smrtna. Duša umre. (Propovednik 9:5, 10; Ezekiel 18:4)

Ali so materialne stvari same po sebi zle?

Kako pa je z mišljenjem, da je vse materialno, tudi zemlja, zlo? V to so bili prepričani pripadniki manihejstva, verskega gibanja, ki ga je v tretjem stoletju n. š. v Perziji ustanovil mož, imenovan Mani. V The New Encyclopædii Britannici piše: »Manihejstvo je vzniknilo iz trpljenja, ki ga doživlja samo človek v svojem obstoju.« Mani je verjel, da biti človek pomeni »tuje, neznosno in popolno zlo«. Poleg tega je menil, da je edina pot, da duša pobegne iz tega »trpljenja« ta, da pobegne iz telesa, zapusti zemljo in doseže duhovni obstoj v duhovnem svetu.

V nasprotju s tem pa v Bibliji piše, da je Bog, ko je ustvaril zemljo in človeštvo, na »vse, kar je naredil,« gledal kot na »zelo dobro«. (1. Mojzesova 1:31, SSP) Takrat med človekom in Bogom ni bilo nobenih ovir. Adam in Eva sta imela z Jehovom tesen odnos, prav kakor je popolni človek Jezus Kristus užival tesno vez s svojim nebeškim Očetom. (Matevž 3:17)

Če naša prastarša, Adam in Eva, ne bi grešila, bi na rajski zemlji uživala z Bogom Jehovom tesen odnos vso večnost. Živeti sta začela v raju, saj v Svetem pismu piše: »Zasadi pa GOSPOD Bog vrt v Edenu proti jutru in postavi vanj človeka, ki  ga je bil upodobil.« (1. Mojzesova 2:8) V tem rajskem vrtu je bila ustvarjena tudi Eva. Če Adam in Eva ne bi grešila, bi lahko skupaj s popolnim potomstvom radostno delala, vse dokler ne bi vsa zemlja postala raj. (1. Mojzesova 2:21; 3:23, 24) Rajska zemlja bi za človeštvo postala večen dom.

Zakaj gredo nekateri v nebesa?

‚Toda,‘ boste morda rekli, ‚ali v Bibliji ne piše, da bodo ljudje šli v nebesa?‘ Res je. Potem ko je Adam grešil, se je Jehova namenil ustanoviti nebeško Kraljestvo, v katerem naj bi nekateri Adamovi potomci skupaj z Jezusom ‚kraljevali nad zemljo‘. (Razodetje 5:10, NW; Rimljanom 8:17) Obujeni naj bi bili v nesmrtno življenje v nebesih. Vseh skupaj je 144.000, prvi med njimi pa so bili Jezusovi zvesti učenci iz prvega stoletja. (Lukež 12:32; 1. Korinčanom 15:42–44; Razodetje 14:1–5)

Vendar Božji prvotni namen ni bil, da bi pravični ljudje zapustili zemljo in odšli v nebesa. Pravzaprav je Jezus med bivanjem na zemlji dejal: »Nihče ni stopil v nebesa, razen kdor je prišel iz nebes, Sin človekov, ki je v nebesih.« (Janez 3:13) Bog je po ‚Sinu človekovem‘, Jezusu Kristusu, priskrbel odkupnino, po kateri je vsem, ki verujejo v Jezusovo žrtev, omogočil večno življenje. (Rimljanom 5:8) Toda kje bodo večno živeli vsi ti milijoni ljudi?

Božji prvotni namen se bo izpolnil

Čeprav je Božji namen, da nekateri iz človeške družine kot sovladarji z Jezusom Kristusom služijo v nebeškem kraljestvu, to še ne pomeni, da v nebesa gredo vsi dobri ljudje. Jehova je ustvaril zemljo, da bi bila človeški družini rajsko prebivališče. Zelo kmalu bo Bog ta prvotni namen izpolnil. (Matevž 6:9, 10)

Pod vladavino Jezusa Kristusa in njegovih nebeških sovladarjev bosta na zemlji zavladala mir in sreča. (Psalm 37:9–11) Ljudje, ki jih Bog hrani v svojem spominu, bodo obujeni in bodo uživali popolno zdravje. (Dejanja 24:15) Poslušno človeštvo bo zaradi svoje zvestobe Bogu dobilo nekaj, kar sta naša prastarša izgubila – kot popolni ljudje bodo večno živeli na rajski zemlji. (Razodetje 21:3, 4)

Bogu Jehovu nikoli ne spodleti, da ne bi izpolnil, kar se je namenil. Po preroku Izaiju je objavil: »Kakor pada dež ali sneg z neba in se ne vrača tja, temuč napaja zemljo ter jo dela rodovitno, da iz nje raste, da daje seme sejalcu in lačnemu kruh: tako bode beseda moja, ki prihaja iz mojih ust: ne povrne se k meni prazna, temuč izvrši, kar me veseli, in bo uspeh imela v tem, za kar jo pošljem.« (Izaija 55:10, 11)

Biblijska knjiga Izaija nam kaže predsliko tega, kako bo živeti na rajski zemlji. Noben prebivalec raja ne bo dejal: »Bolan sem!« (Izaija 33:24) Živali ne bodo človeku nevarne. (Izaija 11:6–9) Ljudje bodo gradili čudovite domove in v njih živeli, sadili poljščine in jedli do sitega. (Izaija 65:21–25) Še več, »smrt bo požrta za vekomaj; in Gospod, Jehova, obriše solze z obličij vseh«. (Izaija 25:8)

Poslušno človeštvo bo kmalu živelo v takšnih čudovitih razmerah. ‚Rešeni bodo iz sužnjevanja minljivosti v svobodo slave otrok Božjih.‘ (Rimljanom 8:21) Večno živeti v tem obljubljenem zemeljskem raju bo zares čudovito! (Lukež 23:43) To lahko doživite, če udejanjate točno spoznanje iz Svetega pisma in verujete v Boga Jehova in Jezusa Kristusa. In lahko ste prepričani, da je razumno verjeti v rajsko zemljo.

[Slika na strani 5]

Adam in Eva sta bila ustvarjena, da bi živela večno na rajski zemlji

 [Slike na strani 7]

Na rajski zemlji . . .

bodo gradili hiše

sadili vinograde

uživali Jehovov blagoslov

[Navedba vira slike na strani 4]

U.S. Fish & Wildlife Service, Washington, D.C./NASA