‚Bodimo hvaležni‘
‚Bodimo hvaležni‘
»Mir Kristusov naj vlada v srcih vaših [. . .] in hvaležni bodite.« (KOLOŠANOM 3:15)
1. Kakšno nasprotje opazimo med krščansko občino in svetom pod Satanovim nadzorom?
V 94.600 občinah Jehovovih prič po svetu je čutiti hvaležnega duha. Vsak shod se prične in konča z molitvijo, v kateri je tudi izražena zahvala Jehovu. Od mlajših in starejših, pa tudi od novih in dolgoletnih Pričevalcev, je takrat, ko se zbirajo pri čaščenju in veselem druženju, pogosto slišati »hvala«, »prosim« in podobne izraze. (Psalm 133:1) Kakšno nasprotje sebičnosti, ki prevladuje med mnogimi, »ki ne poznajo Boga in niso pokorni evangeliju«! (2. Tesaloničanom 1:8) Živimo v nehvaležnem svetu. Vendar nas to ne preseneča, če upoštevamo, kdo je bog tega sveta, namreč Satan Hudič, največji zagovornik sebičnosti, čigar ponos in uporniški duh prežemata človeško družbo! (Janez 8:44; 2. Korinčanom 4:4; 1. Janezov 5:19)
2. Katero opozorilo moramo upoštevati in katera vprašanja bomo obravnavali?
2 Ker nas obkroža Satanov svet, moramo paziti, da nas njegovo stališče ne pokvari. Apostol Pavel je efeške kristjane v prvem stoletju opomnil: »Nekdaj [ste] hodili po navadi tega sveta, po knezu oblasti v zraku, po duhu, ki deluje zdaj v sinovih nepokorščine; med katerimi smo tudi mi vsi nekdaj živeli v poželjivostih mesa svojega ter delali želje mesa in misli, in bili smo po naravi otroci jeze Božje, kakor tudi drugi.« (Efežanom 2:2, 3) To velja tudi za mnoge danes. Kako lahko torej ohranjamo hvaležnega duha? Kako nam pri tem pomaga Jehova? Kako lahko praktično pokažemo, da smo zares hvaležni?
Razlogi za hvaležnost
3. Za kaj vse smo hvaležni Jehovu?
3 Bogu Jehovu, našemu Stvarniku in Življenjedajalcu, smo dolžni zahvalo, še posebej ko pomislimo na nekatere od številnih darov, s katerimi nas obsipava. (Jakob 1:17) Jehovu se dnevno zahvaljujemo, da nam je dal življenje. (Psalm 36:9) Okrog sebe vidimo veliko dokazov Jehovovega stvarjenjskega dela, kot so sonce, mesec in zvezde. Bogata zakladnica za življenje pomembnih mineralov na našem planetu, natančno odmerjena zmes za življenje potrebnih plinov v ozračju in zapletena kroženja v naravi – vse to pričuje, da našemu ljubečemu nebeškemu Očetu dolgujemo zahvalo. »Mnoga so čuda tvoja, o GOSPOD, Bog moj, ki si jih storil,« je pel kralj David, »in mnoge misli tvoje za nas; nihče ni tebi enak; če bi jih hotel oznanjati in pripovedovati, preveliko jih je, da bi jih naštel.« (Psalm 40:5)
4. Zakaj bi se morali Jehovu zahvaljevati za prijetno družbo bratov in sester v občini?
4 Čeprav danes ne živimo v dobesednem raju, pa se Jehovovi služabniki veselimo duhovnega raja. V naših kraljestvenih dvoranah ter na zborovanjih in zborih vidimo, kako v sovernikih deluje sad Božjega duha. Zato nekateri Pričevalci, ko oznanjujejo ljudem, ki imajo malo ali pa sploh nič verske podlage, usmerijo pozornost na to, kar je Pavel opisal v pismu Galatom. Najprej opozorijo na »dela mesa« in sogovornika vprašajo, kaj je opazil. (Galatom 5:19–23) Večina brez obotavljanja pritrdi, da so takšna dela značilna za današnjo družbo. Ko pa se jim prebere opis lastnosti Božjega duha ter sprejmejo povabilo in pridejo v kraljestveno dvorano, da se o razliki sami prepričajo, mnogi hitro potrdijo: »Bog [je] zares med vami.« (1. Korinčanom 14:25) Tako pa ni le v krajevni kraljestveni dvorani. Kamor koli bi odpotovali in prišli v stik s kom od več kot šest milijonov Jehovovih prič, bi opazili enako radost in veselje. Jehovu naj bi se zares zahvaljevali za to krepilno družbo, ki lahko obstaja samo zaradi delovanja njegovega duha. (Zefanija 3:9; Efežanom 3:20, 21)
5., 6. Kako lahko pokažemo, da smo hvaležni za Božje največje darilo, za odkupnino?
5 Največje darilo, najpopolnejši dar, ki smo ga prejeli od Jehova, je njegov Sin, Jezus, po katerem je priskrbel odkupno žrtev. »Če nas je Bog tako ljubil,« je pisal apostol Janez, »dolžni smo tudi mi ljubiti se med seboj.« (1. Janezov 4:11) Da, hvaležnosti za odkupnino ne kažemo le z izražanjem ljubezni in hvaležnosti Jehovu, temveč tudi tako, da s svojim načinom življenja dokazujemo ljubezen do drugih. (Matevž 22:37–39)
6 Več o tem, kako kazati hvaležnost, lahko spoznamo iz Jehovovega ravnanja s starodavnim Izraelom. Jehova je po Mojzesu dal Postavo in po njej učil ljudstvo mnogih stvari. Iz ‚obrazca znanja in resnice v postavi‘ se lahko veliko naučimo, kar nam bo pomagalo upoštevati Pavlov nasvet: »Hvaležni bodite.« (Rimljanom 2:20; Kološanom 3:15)
Pouk iz mojzesovske postave
7. Kako so lahko Izraelci z desetino izrazili svojo hvaležnost Jehovu?
7 V mojzesovski postavi je Jehova določil tri priprave, s katerimi so mu lahko Izraelci izrazili pristno hvaležnost za njegovo dobroto. Prva je bila desetina. Desetina pridelka skupaj z ‚desetino od govedi in drobnice‘ je morala biti ‚sveta GOSPODU‘. (3. Mojzesova 27:30–32) Ko so Izraelci ubogali, jih je Jehova bogato blagoslovil. »Prinesite vso desetino v žitnice, da bode živeža v hiši moji; in izkusite me vendar v tem, pravi GOSPOD nad vojskami, če vam ne odprem zatvornic na nebu ter vam izlijem blagoslov do preobilice.« (Malahija 3:10)
8. V čem se je prostovoljno darovanje razlikovalo od dajanja desetine?
8 Drugič, poleg desetine je Jehova poskrbel, da so lahko Izraelci tudi prostovoljno darovali. Mojzesu je naročil, naj ljudstvu reče: »Ko pridete v deželo, v katero vas vodim, in boste uživali kruh dežele, poklonite dar povzdignjenja GOSPODU.« Iz roda v rod so morali od prvin svoje ‚grobo mlete moke darovati kolač‘ (NW) kot ‚dar GOSPODU‘. Bodite pozorni, da pri teh prvinah količina ni bila določena. (4. Mojzesova 15:18–21) Toda ko so Izraelci darovali v zahvalo, jih je Jehova zagotovo blagoslovil. Podobna priprava je potekala tudi v templju iz Ezekielovega videnja. Tako beremo: »Najboljše od vseh prvih sadov vsega in vse vrste darov od vseh vaših darov naj imajo duhovniki. Tudi prvine svojega mletja dajajte duhovniku, da prikliče blagoslov na tvoj dom.« (Ezekiel 44:30, SSP)
9. Česa je Jehova učil s pripravo paberkovanja?
9 Kot tretje je Jehova poskrbel za pripravo paberkovanja. »Ko boste želi žetev zemlje svoje,« je Bog odredil, »ne požanji docela obmejkov njive svoje, tudi ne pobiraj ob žetvi popuščenega klasja. In v vinogradu svojem ne paberkuj ter raztresenih jagod ne pobiraj; pusti jih siromaku in tujcu. Jaz sem GOSPOD, Bog vaš.« (3. Mojzesova 19:9, 10) Tudi v tem primeru se ni zahtevalo določene količine. Vsak Izraelec se je sam odločil, koliko bo pustil za tiste v potrebi. Modri kralj Salomon je primerno pojasnil: »GOSPODU posoja, kdor milostno deli siromaku, in dobroto njegovo mu bo povrnil.« (Pregovori 19:17) Jehova je s tem učil usmiljenja in obzirnosti do ljudi, ki so živeli v pomanjkanju.
10. Kakšne so bile posledice za izraelsko ljudstvo, kadar je to postalo nehvaležno?
10 Jehova je Izraelce blagoslavljal, ko so poslušno prinašali desetino, prostovoljno darovali in skrbeli za potrebe revnih. Kadar pa je ljudstvo postalo nehvaležno, mu Jehova ni bil več naklonjen. To je vodilo v nesrečo in navsezadnje v izgnanstvo. (2. letopisov 36:17–21) Kaj se lahko iz tega naučimo?
Naši izrazi hvaležnosti
11. Kateri je glavni način, s katerim lahko izrazimo hvaležnost Jehovu?
11 Glavni način, s katerim hvalimo Jehova in mu izražamo hvaležnost, prav tako zajema »daritev«. Resda kristjani nismo pod mojzesovsko postavo in se od nas ne pričakuje, da bi darovali živalske žrtve ali pridelke. (Kološanom 2:14) Vseeno pa je apostol Pavel hebrejske kristjane spodbudil: »Prinašajmo vedno hvalno daritev [žrtev, SSP] Bogu, to je ‚sad ustnic‘, ki proslavljajo ime njegovo.« (Hebrejcem 13:15) Našemu ljubečemu nebeškemu Očetu, Bogu Jehovu, se lahko iz srca zahvalimo s tem, da mu svoje sposobnosti in sredstva darujemo v hvalno žrtev, najsibo v javni strežbi ali na krščanskih »zborih«. (Psalm 26:12) Kaj se glede tega lahko naučimo iz priprav, s katerimi so Izraelci izražali hvaležnost Jehovu?
12. Kaj se iz priprave o desetini lahko naučimo glede naših krščanskih odgovornosti?
12 Kot prvo smo videli, da glede dajanja desetine ni bilo izbire; ta je bila obvezna za vsakega Izraelca. Kristjani imamo odgovornost, da sodelujemo v strežbi in obiskujemo krščanske shode. Pri tem nimamo izbire. Jezus je v svoji veliki prerokbi o času konca jasno povedal: »Ta evangelij kraljestva se bo oznanjeval po vsem svetu, vsem narodom za pričevanje; in tedaj pride konec.« (Matevž 24:14; 28:19, 20) Apostol Pavel pa je glede krščanskih shodov po navdihnjenju zapisal: »Opazujmo se med seboj, da se izpodbujamo k ljubezni in k dobrim delom; in ne opuščajmo zbora svojega, kakor je nekaterim navada, marveč opominjajmo drug drugega, in to tolikanj bolj, kolikor bolj vidite, da se bliža dan.« (Hebrejcem 10:24, 25) Jehovu pokažemo hvaležnost tako, da z veseljem sprejmemo odgovornost oznanjevanja in poučevanja ter rednega druženja z brati in sestrami na občinskih shodih, kar si štejemo za prednost in čast.
13. Kaj se naučimo iz priprav o prostovoljnih daritvah in paberkovanju?
13 Poleg tega je koristno razmisliti še o drugih dveh pripravah, s katerima so lahko Izraelci pokazali svojo hvaležnost – o prostovoljnih daritvah in paberkovanju. V nasprotju z desetino, ki je bila obvezna in pri kateri je bila količina jasno določena, se pri prostovoljnih daritvah in paberkovanju ni zahtevalo točno določene količine. Jehovov služabnik je daroval toliko, kolikor ga je k temu spodbudilo njegovo hvaležno srce.Podobno je danes. Vsi se zavedamo, da sta sodelovanje v strežbi in obiskovanje krščanskih shodov bistveni odgovornosti vsakega Jehovovega služabnika, toda ali sodelujemo pri tem z vsem srcem in z voljnim duhom? Ali gledamo na to kot na priložnost, da se Jehovu iskreno zahvalimo za vse, kar je za nas že storil in še vedno dela? Ali pri tem sodelujemo čim več, kolikor nam pač dovoljujejo okoliščine? Ali pa nam je to le nekakšna dolžnost, ki jo moramo izpolniti? To so seveda vprašanja, na katera si mora vsakdo sam odgovoriti. Apostol Pavel je to tako pojasnil: »Vsakdo naj presodi svoje ravnanje in tako bo pridržal lastno hvalo zase, ne pa da bi se primerjal z drugim.« (Galatom 6:4, SSP)
14. Kaj Jehova od nas pričakuje glede našega služenja?
14 Bog Jehova dobro pozna naše okoliščine. Zaveda se naših omejitev. Ceni žrtve, velike ali majhne, ki mu jih njegovi služabniki voljno darujejo. Ne pričakuje, da bomo vsi darovali enako količino, saj je tudi ne moremo. Ko je apostol Pavel razpravljal o gmotnem dajanju, je korintskim kristjanom dejal: »Če je dobra volja, prijetna je po tem, kar kdo ima, ne po tem, česar nima.« (2. Korinčanom 8:12) To načelo prav tako velja za naše služenje Bogu. To, ali bo naša služba sprejemljiva Jehovu, ni odvisno od tega, koliko naredimo, temveč kako to naredimo – z veseljem in iz vsega srca. (Psalm 100:1–5; Kološanom 3:23)
Pridobimo in ohranjajmo pionirskega duha
15., 16. a) Kako sta pionirska služba in hvaležnost povezani? b) Kako lahko tisti, ki ne morejo pionirati, kažejo pionirskega duha?
15 Jehovu lahko pokažemo hvaležnost tudi tako, da mu pričnemo služiti polnočasno, kar prinaša veliko zadovoljstva in veselja. Mnogo posvečenih služabnikov je iz ljubezni do Jehova in hvaležnosti za njegovo nezasluženo dobrotljivost naredilo velike spremembe v svojem življenju, da bi lahko Bogu več služili. Nekateri služijo kot redni pionirji in tako oznanjevanju dobre novice in poučevanju ljudi o resnici mesečno posvetijo povprečno 70 ur. Drugi, ki jih morda omejujejo različne okoliščine, občasno uredijo zadeve tako, da lahko kak mesec oznanjujejo 50 ur kot pomožni pionirji.
16 Kaj pa veliko Jehovovih služabnikov, ki ne morejo služiti ne kot redni ne kot pomožni pionirji? Hvaležnost lahko pokažejo s tem, da si pridobijo in ohranjajo pionirskega duha. Kako? Tako da spodbujajo tiste, ki lahko pionirajo, da vcepljajo svojim otrokom željo po polnočasnem služenju ter da glede na lastne okoliščine marljivo sodelujejo pri oznanjevanju. Koliko naredimo v strežbi, je zelo odvisno od tega, koliko smo v srcu hvaležni Jehovu za to, kar je za nas že storil, dela in bo še naredil.
Hvaležnost kažimo s svojim »imetjem«
17., 18. a) Kako lahko kažemo hvaležnost s svojim »imetjem«? b) Kako je Jezus ovrednotil vdovin prispevek in zakaj?
17 »Části GOSPODA s svojim imetjem,« je zapisano v Pregovorih 3:9 (SSP), »s prvinami vseh svojih pridelkov.« Jehovovim služabnikom ni več treba dajati desetine. Zato je Pavel korintski občini pisal: »Vsak naj da, kakor je v srcu namenil, ne z žalostjo ali po sili; kajti veselega dajalca ljubi Bog.« (2. Korinčanom 9:7) Svojo hvaležnost kažemo tudi s prostovoljnimi prispevki za svetovno delo kraljestvenega oznanjevanja. Iskreno cenjenje nas spodbuja, da to počnemo redno, če je mogoče, da podobno kot zgodnji kristjani tedensko dajemo nekaj na stran. (1. Korinčanom 16:1, 2)
18 Naša hvaležnost Jehovu se ne kaže v količini darovanega, temveč v stališču, s katerim dajemo. Na to je bil pozoren Jezus, ko je opazoval ljudi, ki so darovali v prispevčne skrinjice v templju. Ko je videl, da je revna vdova vrgla »dva vinarja« oziroma kovanca zelo majhne vrednosti, je dejal: »Resnično vam pravim, da je ta uboga vdova vrgla več nego vsi: zakaj vsi ti so vrgli od obilosti svoje v dar Bogu, a ta je od uboštva svojega vrgla ves živež svoj, ki ga je imela.« (Lukež 21:1–4)
19. Zakaj je dobro, da se preiščemo v kazanju hvaležnosti?
19 Preučili smo, kako lahko kažemo hvaležnost. Naj nas to spodbudi, da se v tem preiščemo. Ali bi lahko povečali svojo hvalno žrtev Jehovu, kakor tudi več gmotno prispevali za svetovno delovanje? Prepričani smo lahko, da bo naš velikodušni ljubeči Oče Jehova zelo zadovoljen, ker smo hvaležni.
Ali se spomnite?
• Zaradi česa bi morali biti Jehovu hvaležni?
• Kaj se naučimo iz priprav o desetini, prostovoljnih daritvah in paberkovanju?
• Kako negujemo pionirskega duha?
• Kako se lahko Jehovu zahvaljujemo s svojim »imetjem«?
[Preučevalna vprašanja]
[Sliki na strani 15]
»Vsak dober dar in vsako popolno darilo je od zgoraj.«
[Slike na strani 16]
Katerih treh stvari se naučimo iz Postave, kot kaže slika?
[Slike na strani 18]
Kaj vse lahko darujemo?