Danes je še bolj nujno, da smo budni

»Bedite torej, ker ne veste, katerega dne pride vaš Gospod.« (MATEVŽ 24:42, NW)

1., 2. Kaj kaže, da živimo v sklepnem delu današnje stvarnosti?

»DVAJSETO stoletje je bilo predvsem zaznamovano z vojno,« pravi pisec Bill Emmott. Čeprav priznava, da se je tragične posledice vojn in nasilja čutilo v vseh obdobjih človeške zgodovine, dodaja: »Dvajseto stoletje se ni razlikovalo po vrsti dogodkov, temveč po njihovi stopnji. To je bilo prvo stoletje, ki ga je zaznamoval resnično svetovni spor [. . .]. Poudariti je treba, da tega stoletja ni zaznamoval le en svetovni spor, temveč dva.«

² Jezus Kristus je napovedal vojne, v katerih bo vstal »narod proti narodu in kraljestvo zoper kraljestvo«. Vendar so vojne le ena od značilnosti ‚znamenja Kristusove navzočnosti in sklenitve stvarnosti‘ (NW). Jezus je v tej veliki prerokbi omenil tudi lakote, kuge in potrese. (Matevž 24:3, 7, 8; Lukež 21:6, 7, 10, 11) Takšne nadloge so v porastu, čedalje obsežnejše so in vse hujše. Hudobija se bohoti, kar je razvidno iz človekovega odnosa do Boga in bližnjega. Moralni propad ter naraščanje kriminala in nasilja sta očitna. Ljudje imajo raje denar kakor Boga, hlepijo le za užitki. Vse to dokazuje, da živimo v ‚nevarnih časih‘. (2. Timoteju 3:1–5)

3. Kako bi morala ‚znamenja časov‘ vplivati na nas?

³ Kako gledate na vse slabše razmere v človeški družbi? Mnogi so brezbrižni, celo neobčutljivi za današnje žalostne dogodke. Vplivni in izobraženi možje v svetu ne sprevidijo pomena »znamenj časov«, pa tudi verski voditelji glede tega ne dajejo pravilnega vodstva. (Matevž 16:1–3) Toda Jezus je svoje sledilce opomnil: »Bedite torej, ker ne veste, katerega dne pride vaš Gospod.« (Matevž 24:42, NW) Jezus nas v tej vrstici ne spodbuja k temu, da bi bili budni le nekaj časa, temveč neprestano. Da bi ostali budni, moramo biti vedno v pripravljenosti. To zahteva več, kot samo priznati, da živimo v zadnjih dneh, oziroma se zavedati, da so časi težki. Biti moramo trdno prepričani, da ‚se je konec vsega približal‘. (1. Petrov 4:7) Le tako bomo budni s čutom nujnosti. Zato moramo razmisliti o naslednjem vprašanju: ‚Kaj nam bo pomagalo okrepiti prepričanje, da je konec blizu?‘

4., 5. a) Kaj nam bo okrepilo zaupanje, da je konec te hudobne stvarnosti blizu, in zakaj? b) Katera je ena od vzporednic med Noetovimi dnevi in navzočnostjo Sina človekovega?

⁴ Razmislite, kakšne razmere so vladale pred edinstvenim dogodkom v človeški zgodovini – velikim potopom v Noetovih dneh. Ljudje so bili tako hudobni, da je Jehova »bolelo [. . .] v srce«. Objavil je: »Potrebil bom človeka, ki sem ga ustvaril, s površja zemlje.« (1. Mojzesova 6:6, 7) In to je tudi storil. Ko je Jezus govoril o vzporednicah med takratnim in današnjim časom, je dejal: »Kakor je bilo v dnevih Noetovih, tako bode o prihodu [ob navzočnosti, NW] Sina človekovega.« (Matevž 24:37)

 ⁵ Razumno je domnevati, da Jehova na današnji svet gleda enako, kakor je gledal na predpotopnega. Ker je brezbožni svet Noetovih dni pokončal, bo gotovo uničil tudi današnji hudobni svet. Jasno razumevanje vzporednic med takratnim časom in današnjim bi nam moralo okrepiti zaupanje, da je konec sedanjega sveta blizu. Katere so torej te vzporednice? Vsaj pet jih je. Prva je, da se na bližajoče uničenje jasno opozarja.

Opozorjen na to, »kar se še ni videlo«

6. Kaj se je Jehova namenil storiti v Noetovih dneh?

⁶ Jehova je v Noetovih dneh objavil: »Duh moj se ne bo prepiral s človekom vekomaj, ker on je tudi le meso; zato bodi dni njegovih sto in dvajset let.« (1. Mojzesova 6:3) S tem božanskim odlokom leta 2490 pr. n. š. se je takratnemu brezbožnemu svetu začel čas iztekati. Le pomislite, kaj je to pomenilo za ljudi, ki so takrat živeli! Samo še 120 let in Jehova bo poslal »potop, vode čez zemljo, pogubit vse meso, v katerem je dih življenja pod nebom«. (1. Mojzesova 6:17)

7. a) Kako se je Noe odzval na opozorilo glede potopa? b) Kako bi se morali mi odzivati na opozorila glede konca te stvarnosti?

⁷ Noe je bil pred prihajajočo katastrofo opozorjen desetletja vnaprej, in čas je modro izkoristil, da se je pripravil za preživetje. »Prejel [je] Noe vest o tem, kar se še ni videlo,« pravi apostol Pavel, »in boječ se, je napravil barko u rešenje hiše svoje.« (Hebrejcem 11:7) Kako pa je z nami? Minilo je približno 90 let, odkar so se leta 1914 začeli zadnji dnevi te stvarnosti. Brez dvoma živimo v ‚času konca‘. (Daniel 12:4) Kako bi se morali odzivati na opozorila, ki jih prejemamo? »Kdor [. . .] dela voljo Božjo, ostane vekomaj,« piše v Bibliji. (1. Janezov 2:17) Zato je sedaj čas, da Jehovovo voljo izpolnjujemo s še večjim občutkom nujnosti.

8., 9. Na kaj se opozarja v novodobnem času in kako se ta opozorila objavlja?

⁸ V novodobnem času so iskreni preučevalci Biblije iz navdihnjenega Svetega pisma spoznali, da je ta stvarnost obsojena na uničenje. Ali verjamemo temu? Bodite pozorni na naslednjo jasno izjavo Jezusa Kristusa: »Bo velika stiska, kakršne ni bilo od začetka sveta doslej in je tudi nikoli ne bo.« (Matevž 24:21) Jezus je tudi povedal, da bo prišel kot od Boga postavljeni Sodnik in bo ločil ljudi, tako kakor pastir loči ovce od kozlov. Tisti, ki bodo spoznani za nevredne, bodo ‚odšli v večno trpljenje [iztrebljenje, NW], pravični pa v večno življenje‘. (Matevž 25:31–33, 46)

⁹ Jehova svoje ljudstvo na to opozarja s času primernimi opomini po duhovni hrani, ki jo priskrbuje po ‚zvestem in preudarnem sužnju‘. (Matevž 24:45–47, NW) Poleg tega se vsak narod, rod, jezik in ljudstvo  poziva, naj ‚se bojijo Boga in mu dajo slavo, kajti prišla je ura sodbe njegove‘. (Razodetje 14:6, 7) Bistven del kraljestvenega sporočila, ki ga Jehovove priče oznanjujejo po vsem svetu, je svarilo, da bo Božje kraljestvo kmalu odstranilo človeške vladavine. (Daniel 2:44) Tega opozorila ne bi smeli jemati nalahko. Vsemogočni Bog vedno drži besedo. (Izaija 55:10, 11) Držal jo je v Noetovih dneh in enako jo bo tudi danes. (2. Petrov 3:3–7)

Spolna izprijenost se razbohoti

10. Kaj lahko rečemo o spolni izprijenosti v Noetovih dneh?

¹⁰ Naš čas je Noetovim dnem podoben v še enem pogledu. Jehova je prvemu moškemu in ženski naročil, naj »napolnita zemljo« z ljudmi, tako da častno, znotraj zakonske ureditve, uporabita od njega dano sposobnost spolnih odnosov. (1. Mojzesova 1:28) Neposlušni angeli so v Noetovih dneh človeštvo okužili z nenaravno spolnostjo. Prišli so na zemljo, se utelesili in živeli z lepimi ženskami. Iz teh zvez so se rodili potomci, ki so bili pol ljudje in pol demoni – nefili. (1. Mojzesova 6:2, 4) Greh teh pohotnih angelov je primerjan s spolno sprevrženostjo prebivalcev Sodome in Gomore. (Juda 6, 7) Zato se je spolna izprijenost v tistih dneh razširila.

11. Zaradi kakšnega moralnega stanja je današnji čas podoben Noetovemu?

¹¹ Kakšno pa je moralno stanje danes? V teh zadnjih dneh se življenje mnogih vrti okrog spolnosti. Pavel za takšne nazorno pravi, da »so postali brezčutni«; mnogi so se »vdali razuzdanosti, da strežejo sleherni nečistosti z lakomnostjo«. (Efežanom 4:19) Pornografija, predzakonski spolni odnosi, spolna zloraba otrok in homoseksualnost so danes nekaj običajnega. Nekateri že ‚prejemajo plačilo sami na sebi‘ v obliki spolno prenosljivih bolezni, razpada družinskega življenja in drugih družbenih težav. (Rimljanom 1:26, 27)

12. Zakaj bi morali vztrajno sovražiti slabo?

¹² Jehova je v Noetovih dneh poslal veliki potop in uničil takratni s spolnostjo obsedeni svet. Nikoli ne smemo pozabiti, da so današnji dnevi prav takšni, kakršni so bili Noetovi. Bližajoča se »velika stiska« bo zemljo očistila ‚nečistnikov, prešeštnikov, mehkužev in moželežnikov‘. (Matevž 24:21; 1. Korinčanom 6:9, 10; Razodetje 21:8) Kako nujno je, da vztrajno sovražimo slabo in se ogibamo okoliščin, ki bi nas lahko vodile v nemoralo! (Psalm 97:10; 1. Korinčanom 6:18)

Zemlja postane »napolnjena s silovitostjo«

13. Zakaj je bila zemlja v Noetovih dneh »napolnjena s silovitostjo«?

¹³ Glede naslednje značilnosti Noetovih dni v Bibliji piše: »Zemlja je bila popačena pred obličjem Božjim, in zemlja je bila napolnjena s silovitostjo.« (1. Mojzesova 6:11) Nasilje pravzaprav ni bilo nekaj novega.  Adamov sin Kajn je ubil svojega pravičnega brata. (1. Mojzesova 4:8) Nasilnega duha odseva tudi pesem Lameha, v kateri se ta baha, da je ubil mladeniča, domnevno v samoobrambi. (1. Mojzesova 4:23, 24) To, kar je bilo v Noetovih dneh novo, je bila stopnja nasilja. Ko so se neposlušni Božji angelski sinovi poročali z ženskami na zemlji in imeli potomce, nefile, se je nasilje razraslo kot še nikoli prej. Ti nasilni velikani so bili »podiralci« – »tisti, ki drugim povzročajo padec«. (1. Mojzesova 6:4, podčrtna opomba v NW) Zato je bila zemlja »polna silovitosti«. (1. Mojzesova 6:13) Zamislite si, s kakšnimi težavami se je moral Noe spoprijemati, medtem ko je skrbel za družino v takšnem okolju! Toda kljub temu se je izkazal za ‚pravičnega pred Jehovom v tistem rodu‘. (1. Mojzesova 7:1)

14. Kako zelo je svet danes ‚napolnjen s silovitostjo‘?

¹⁴ Nasilje obstaja že vso človeško zgodovino. Vendar ga je podobno kot v Noetovih dneh tudi danes občutiti kot še nikoli prej. Nenehno poslušamo o nasilju v družini, terorističnih dejanjih, genocidih in množičnih pobojih, ko posamezniki streljajo na druge brez očitnega motiva. Poleg tega je tu še prelivanje krvi, ki ga povzročajo vojne. Zemlja je ponovno napolnjena z nasiljem. Zakaj? Kaj je prispevalo k porastu nasilja? Odgovor odkriva naslednjo vzporednico z Noetovimi dnevi.

15. a) Kaj je prispevalo k porastu nasilja v zadnjih dneh? b) O kakšnem izidu smo lahko prepričani?

¹⁵ Ko je bilo leta 1914 v nebesih ustanovljeno Božje mesijansko kraljestvo, je ustoličeni kralj Jezus Kristus storil nekaj zgodovinsko pomembnega. Satana Hudiča in njegove demone je vrgel iz nebes v bližino zemlje. (Razodetje 12:9–12) Pred potopom so neposlušni angeli zapustili svoje položaje v nebesih prostovoljno, v novodobnem času pa so bili na silo pregnani. Poleg tega si zdaj ne morejo več nadeti snovnega telesa, da bi se lahko na zemlji vdajali nedovoljenim telesnim užitkom. Zato razočarani, jezni in v strahu pred neogibno sodbo spodbujajo ljudi in organizacije k nečloveškim kriminalnim in nasilnim dejanjem, ki so celo hujša od tistih v Noetovih dneh. Jehova je svet pred potopom, potem ko so ga neposlušni angeli in njihovi potomci napolnili s hudobijo, uničil. Lahko ste prepričani, da bo  danes storil enako! (Psalm 37:10) Toda tisti, ki so budni, vedo, da je njihova rešitev blizu.

Sporočilo se oznanja

16., 17. Katera je četrta vzporednica med Noetovimi dnevi in našimi?

¹⁶ Četrta vzporednica med današnjimi dnevi in svetom pred potopom je delo, ki ga je moral Noe opravljati. Noe je zgradil veliko barko. Bil je tudi ‚glasnik‘. (2. Petrov 2:5) Kakšno sporočilo je razglašal? Očitno je ljudi pozival, naj se pokesajo, in jih svaril pred prihajajočim uničenjem. Jezus je dejal, da ljudje v Noetovih dneh »niso spoznali, dokler ni prišla povodenj in jih je vse pobrala«. (Matevž 24:38, 39)

¹⁷ Podobno se tudi danes, s tem ko Jehovove priče marljivo izpolnjujejo nalogo oznanjevanja, sporočilo o Božjem kraljestvu objavlja po vsem svetu. Skoraj v vsakem delu našega planeta lahko ljudje v svojem jeziku slišijo in berejo kraljestveno sporočilo. Revija Stražni stolp, ki oznanja Jehovovo kraljestvo, ima naklado preko 25,000.000 izvodov in se tiska v več kot 140 jezikih. Prav zares, dobra novica o Božjem kraljestvu se oznanjuje »po vsem svetu, vsem narodom za pričevanje«. Ko bo delo opravljeno tako, da bo Bog zadovoljen, bo gotovo prišel konec. (Matevž 24:14)

18. V čem so mnogi današnji ljudje po svojem odzivu na oznanjevanje podobni večini ljudi v Noetovih dneh?

¹⁸ Glede na duhovno in moralno izprijenost predpotopnega obdobja nam ni težko razumeti, zakaj je Noetova družina postala tarča posmeha in žalitev skeptičnih sosedov. Toda konec je prišel. Podobno se je tudi v zadnjih dneh pojavilo veliko ‚posmehovalcev z zasmehovanjem‘. »Pride pa dan Gospodov [Jehovov, NW] kakor tat,« pravi Biblija. (2. Petrov 3:3, 4, 10) Ta dan bo ob določenem času nedvomno prišel. Ne bo zakasnil. (Habakuk 2:3) Kako modro je, da smo nenehno budni!

Samo nekaj jih preživi

19., 20. Katero vzporednico lahko potegnemo med potopom in uničenjem današnje stvarnosti?

¹⁹ Vzporednice med Noetovimi dnevi in našimi se ne končajo s hudobijo ljudi in njihovim uničenjem. Tako kot so nekateri preživeli potop, bodo tudi nekateri preživeli konec današnje stvarnosti. Tisti, ki so preživeli, so bili krotki posamezniki, ki niso živeli tako kakor večina ljudi. Upoštevali so Božje svarilo in ostali ločeni od takratnega hudobnega sveta. »Noe je našel milost v očeh GOSPODOVIH,« piše v Bibliji. »Noe je bil [. . .] popoln med vrstniki svojimi.« (1. Mojzesova 6:8, 9) Od vsega človeštva se je le ena družina, »malo [ljudi], to je osem duš na varno rešilo po vodi«. (1. Petrov 3:20) Njim je Bog Jehova naročil: »Rodovitni bodite in množite se ter napolnite zemljo.« (1. Mojzesova 9:1)

²⁰ Božja Beseda zagotavlja, da bo ‚iz velike stiske prišla velika množica‘. (Razodetje 7:9, 14) Koliko pa jih bo v tej množici? Sam Jezus je dejal: »Tesna so vrata in ozka je pot, ki vodi v življenje, in malo jih je, ki jo najdejo.« (Matevž 7:13, 14) V primerjavi z milijardami, ki danes živijo na zemlji, bo veliko stisko preživelo le malo ljudi. Vendar bodo tudi oni morda imeli podobno prednost, kot so jo imeli tisti, ki so preživeli potop. Nekaj  časa bodo morda lahko kot del nove zemeljske družbe rojevali otroke. (Izaija 65:23)

‚Bedimo‘

21., 22. a) Kako vam je koristilo to, da ste pregledali pripoved o potopu? b) Kako se glasi letni stavek za leto 2004 in zakaj bi si morali ta nasvet vzeti k srcu?

²¹ Čeprav je potop videti tako oddaljen, pa nam daje jasno svarilo, ki ga ne smemo prezreti. (Rimljanom 15:4) Vzporednice med Noetovimi dnevi in današnjim časom bi nam morale pomagati, da se še bolj zavedamo pomena današnjih dogodkov in smo pozorni na Jezusov nenadni prihod, ko bo izvršil obsodbo nad hudobnimi.

²² Jezus Kristus danes vodi obsežno duhovno gradnjo. Za varnost in preživetje pravih častilcev obstaja barki podoben duhovni raj. (2. Korinčanom 12:3, 4) Če želimo, da bomo med veliko stisko obvarovani, moramo ostati v tem raju. Zunaj duhovnega raja je Satanov svet, ki čaka, da pogoltne vsakega, ki bi duhovno zadremal. Nujno je, da ‚bedimo‘ in smo pripravljeni na Jehovov dan. (Matevž 24:42, 44, NW)

Ali se spomnite?

• Kateri opomin je Jezus dal glede svojega prihoda?

• S čim je Jezus primerjal čas svoje navzočnosti?

• V katerih pogledih je naš čas podoben Noetovim dnem?

• Kako naj bi premišljevanje o vzporednicah med Noetovimi dnevi in našimi vplivalo na naš občutek nujnosti?

[Preučevalna vprašanja]

[Poudarjeno besedilo na strani 18]

Letni stavek za leto 2004 bo: »Bedite, [. . .] bodite pripravljeni.« (Matevž 24:42, 44, NW)

[Slika na strani 15]

Noe je ubogal Božje opozorilo. Ali ravnamo enako?

[Slike na straneh 16, 17]

»Kakor je bilo v dnevih Noetovih, tako bode ob navzočnosti Sina človekovega.«