Gileadovi diplomanti so spodbujeni, naj oznanjajo »velika dela«

OSUPLJIVA množica 6635 ljudi iz 52 dežel se je zbrala 13. septembra 2003, da bi prisluhnila programu podelitve diplom 115. razredu Watchtowerjeve biblijske šole Gilead.

Poslušali so na Bibliji temelječe spodbude, namenjene 48 učencem tega razreda, ki so dobili nalogo ponesti vest o ‚velikih Božjih delih‘ ljudem v 17 državah. (Dejanja 2:11) Tam bodo namreč diplomanti opravljali misijonarsko delo.

V uvodnih besedah je Stephen Lett, član Vodstvenega organa Jehovovih prič, ki je na podelitvi diplom služil kot predsedujoči, učence spomnil: »Ko boste krenili proti svoji dodelitvi, ne glede na to, kam boste šli ali v kakšnih okoliščinah se boste znašli: več jih je z vami kakor proti vam.« Usmeril je pozornost na 6. poglavje Druge knjige kraljev in učence spomnil, da se lahko pri tem, ko bodo razglašali ‚velika Božja dela‘, zanesejo na pomoč Boga Jehova in miriad angelov. (2. kraljev 6:15, 16) Kristjani v prvem stoletju so se pri svojem delu oznanjevanja in poučevanja spoprijemali z nasprotovanjem in otopelostjo, in s podobnimi razmerami se srečujejo tudi današnji krščanski misijonarji. Vendar se lahko zanesejo na nebeško pomoč kot tudi pomoč Jehovove zemeljske organizacije. (Psalm 34:7; Matevž 24:45, NW)

Oznanjujte ‚velika Božja dela‘

Po uvodnih besedah predsedujočega je Harold Corkern iz podružničnega odbora v Združenih državah, govoril o temi »Stvarna pričakovanja so bistvena za radostno in uspešno služenje«. Brat Corkern je poudaril, da lahko neizpolnjeni upi vodijo v razočaranje, kot je to razvidno iz Pregovorov 13:12. Vendar razočaranje pogosto izhaja iz nestvarnih pričakovanj, ki se ne izpolnijo. Diplomanti morajo nase in na druge gledati uravnovešeno, stvarno. Pričakovali naj bi, da bodo kdaj naredili tudi kakšno napako, vendar jih to ne bi smelo preveč potreti. Namesto tega naj bi si prizadevali, da drugim pomagajo doumeti ‚velika Božja dela‘. Brat Corkern je nove misijonarje spodbudil, naj se zanašajo na Jehova, ki je »plačevalec tistim, ki ga iščejo«. (Hebrejcem 11:6)

Naslednji na programu je bil Daniel Sydlik, član Vodstvenega organa, ki je spregovoril o temi »Krščansko upanje – kaj je to?«. Dejal je: »Upanje je krščanska vrlina. Ker spada k merilom za to, kar je prav, človeka pripelje v dober odnos z Bogom. Nekdo, ki ni kristjan, nikakor ne more gojiti takšnega upanja, kakršnega imamo mi.« Brat Sydlik je zatem opisal različne vidike krščanskega upanja, ki posamezniku pomagajo, da kljub težavam v življenju ostane optimističen. »Če imamo upanje, se lahko z življenjskimi okoliščinami spoprimemo z obnovljeno močjo in odločenostjo, da  bomo uspeli.« Kristjanu upanje pomaga, da vidi Jehova kot Boga namena in da se v njegovi službi veseli. (Rimljanom 12:12)

Wallace Liverance, arhivar v šoli Gilead, je učence spodbudil z govorom »Živite po duhu«. (Galatom 5:16) Pokazal je, kako se je Jeremijevemu pisarju Baruhu skoraj zgodilo, da bi nehal živeti po duhu. Baruh se je po določenem času utrudil in si pričel nabirati velike reči. (Jeremija 45:3, 5) Zatem je brat Liverance poudaril, da je nekaj Jezusovih učencev nehalo hoditi za Jezusom in so zavrnili duhovno resnico, ki je potrebna za rešitev. Tako so ravnali, ker niso razumeli njegovega nauka in so bili razočarani nad tem, da se njihova mesena pričakovanja niso izpolnila. (Janez 6:26, 27, 51, 66) Kaj se lahko iz teh pripovedi naučijo misijonarji, ki imajo nalogo usmerjati pozornost na Stvarnika in njegov namen? Učenci so bili spodbujeni, naj ne hlepijo za položajem, priznanjem od ljudi in naj teokratične dodelitve ne izkoriščajo sebi v prid.

»Boste darovalci ali jemalci?« je vprašal gileadski učitelj Mark Noumair. Svoje besede je temeljil na Sodnikih 5:2, kjer so bili posamezni Izraelci pohvaljeni, da so se nesebično javili za služenje v Barakovi vojski. Učence  Gileada je pohvalil za duha, s kakršnim so se odzvali na klic Večjega Baraka, Jezusa Kristusa, da še več sodelujejo v duhovnem boju. Kristusovi vojaki bi si morali prizadevati, da dosežejo priznanje tistega, ki jih je vpoklical. Brat Noumair je učence spomnil: »Ko pričnemo skrbeti za to, kar bi bilo bolje za nas, se nehamo bojevati proti sovražniku. [. . .] Pri misijonarski službi ne gre za nas osebno. Gre za Jehova, njegovo suverenost in za to, da se izpolni njegova volja. Ne služimo kot misijonarji zato, da bi Jehova razveseljeval nas, ampak zato, ker ga ljubimo.« (2. Timoteju 2:4)

Nato je Gileadov učitelj Lawrence Bowen vodil programsko točko »Posveti jih v resnici«. (Janez 17:17) Omenil je, da so učenci 115. razreda Bogu posvečeni strežniki. Med šolanjem so sodelovali tudi v terenski strežbi in iskali odkritosrčne ljudi, ki ljubijo resnico. Kakor Jezus in njegovi zgodnji učenci niso govorili ‚sami od sebe‘. (Janez 12:49, 50) Drugim so goreče predstavljali navdihnjeno, oživljajočo besedo resnice. Uprizoritve njihovih resničnih doživetij in njihovi doživljaji so pokazali, kako zelo je Biblija vplivala na ljudi, s katerimi so prišli v stik.

Spodbudni nasveti in izkušnje

Anthony Pérez in Anthony Griffin, člana službenega oddelka podružnice v Združenih državah, sta intervjuvala člane podružničnih odborov z vsega sveta. Ti možje so razpravljali o izzivih, s katerimi se srečujejo novi misijonarji, in iz osebnih izkušenj dali nekaj praktičnih nasvetov. Nekateri od izzivov so kulturne razlike, tropsko podnebje čez vse leto oziroma versko in politično okolje, ki je drugačno od tistega, ki so ga bili vajeni. Kaj lahko novim misijonarjem pomaga spoprijeti se z novimi okoliščinami? Ljubezen do Jehova, ljubezen do ljudi, to, da se ne ozirajo v preteklost in da ne ravnajo prenagljeno. Eden od članov podružničnega odbora je rekel: »V kraju, kamor smo bili dodeljeni, so ljudje živeli že več stoletij pred nami. Gotovo lahko tudi mi živimo tam in se prilagodimo. Vselej, ko smo se srečali s težavami, smo nanje gledali kot na priložnost, da se izboljšamo. Kadar se zanašaš na molitev in Jehovov duh, ugotoviš, kako resnične so Jezusove besede ‚Jaz sem z vami‘.« (Matevž 28:20)

Samuel Herd, član Vodstvenega organa, je privedel program do vrhunca z govorom »Vztrajno oznanjajte velika Božja dela«. Ko je bil ob binkoštih leta 33 n. š. na Jezusove učence izlit sveti duh, so bili ti okrepljeni, da so lahko govorili o ‚velikih Božjih delih‘. Kaj lahko danes novim misijonarjem pomaga, da s podobno gorečnostjo govorijo o Božjem kraljestvu? Isti sveti duh. Brat Herd je diplomante spodbudil, naj bodo ‚v duhu goreči‘, navdušeni nad svojo nalogo in naj nikoli ne pozabijo šolanja, ki so ga dobili. (Rimljanom 12:11) »Eno od velikih Božjih del je Biblija,« je rekel brat Herd. »Nikoli ne podcenjujte njene vrednosti. Njeno sporočilo je živo. Sega prav v bistvo stvari. Rabite jo, da bi uravnavali svoje poti. Dovolite ji, da spreminja vaše razmišljanje. Ohranjajte premišljenost, tako da preučujete, berete in poglobljeno premišljujete o Svetem pismu. [. . .] Trdno si postavite za cilj, da svoje gileadsko šolanje rabite za to, da vztrajno oznanjate ‚velika Božja dela‘.«

Po branju pozdravov z vsega sveta in podelitvi diplom je eden od diplomantov prebral pismo, v katerem se je razred zahvalil za prejeto šolanje. Zatem je brat Lett radostni dogodek ustrezno sklenil z besedami iz Druge knjige letopisov 32:7 in Pete Mojzesove knjige 20:1, 4. Svoje sklepne misli je povezal z uvodnimi, ko je dejal: »Zato, dragi diplomanti, ko greste naprej, ko na novih dodelitvah stopate v duhovni boj, imejte v mislih, da z vami stopa tudi Jehova. Nikoli ne izgubite izpred oči dejstva, da jih je več z vami kakor proti vam.«

[Okvir na strani 25]

RAZREDNA STATISTIKA

Število zastopanih držav: 7

Število dodeljenih držav: 17

Število učencev: 48

Povprečna starost: 33,7

Povprečno let v resnici: 17,8

Povprečno let v polnočasni strežbi: 13,5

[Slika na strani 26]

115. razred diplomantov Watchtowerjeve biblijske šole Gilead

Na spodnjem seznamu so imena našteta z leve proti desni od prve do zadnje vrste.

1. T. Brown, C. Goller, A. Hoffman, J. Bruzzese, S. Trahan; 2. N. Smart, F. Cashman, K. Garcia, M. Lojan, S. Seyfert, K. Gray; 3. M. Beckett, S. Nichols, K. Smith, A. Gugliara, A. Rappenecker; 4. S. Gray, K. Vacek, M. Fleming, L. Bethel, T. Hermansson, P. Hermansson; 5. G. Rappenecker, D. Lojan, S. Dickey, C. Kim, A. Trahan, A. Washington, S. Smart; 6. L. Goller, T. Burghoffer, D. Gugliara, R. Nichols, S. Washington, J. Kim; 7. M. Beckett, J. Dickey, R. Smith, R. Garcia, A. Hoffman, R. Seyfert, H. Brown; 8. S. Fleming, P. Bruzzese, W. Burghoffer, T. Bethel, J. Cashman, K. Vacek.