Kaj se naučimo od Jezusove človeške družine

KAJ veste o Jezusovi ožji družini, v kateri je Jezus živel 30 let, vse do svojega krsta? Kaj nam povedo evangelijske pripovedi? Kaj se lahko naučimo, če izvemo več o njegovi družini? Odgovori nam lahko zelo koristijo.

Ali se je Jezus rodil v premožni družini? Njegov krušni oče Jožef je bil po poklicu tesar. To je pomenilo naporno fizično delo, pogosto tudi podiranje drevja za les. Približno 40 dni po rojstvu Jezusa so njegovi človeški starši odšli v Jeruzalem, da bi tam darovali žrtev, kakršna je bila predpisana v postavi. Ali so skupaj z grlico oziroma golobom darovali tudi jagnje, kot je to določala postava? Ne. Takšne daritve si očitno nista mogla privoščiti. Toda po postavi je bilo poskrbljeno tudi za revne. Skladno s tem sta Jožef in Marija darovala »dve grlici ali dva golobiča«. To, da sta izbrala cenejše živali, kaže, da nista bila bogata. (Lukež 2:22–24; 3. Mojzesova 12:6, 8)

Vidimo lahko, da se je Jezus Kristus, bodoči Vladar človeštva, rodil med skromnimi ljudmi, ki so morali trdo delati, da bi si priskrbeli življenjske potrebščine. Izučil se je za tesarja, kot je to bil že njegov krušni oče. (Matevž  13:55; Marko 6:3) V nebesih je bil kot mogočno duhovno bitje »bogat«, piše v Bibliji, toda zaradi nas je »obubožal«. Kot človek je imel nižji položaj in odrastel je med preprostimi ljudmi. (2. Korinčanom 8:9; Filipljanom 2:5–9; Hebrejcem 2:9) Ni se rodil v premožni družini, in morda so se ljudje tudi zaradi tega ob njem počutili sproščene. Jezus ni imel položaja, s katerim bi jih odbijal. Cenili so ga lahko zaradi njegovih naukov, njegovih privlačnih lastnosti in čudovitih del. (Matevž 7:28, 29; 9:19–33; 11:28, 29) Iz tega, da se je Jezus rodil v povsem običajni družini, lahko vidimo modrost Boga Jehova.

Sedaj pa razmislimo o Jezusovih družinskih članih in poglejmo, kaj se lahko od njih naučimo.

Jožef – pravičen mož

Ko je Jožef izvedel, da je njegova zaročenka Marija noseča, »preden sta se sešla« oziroma poročila, mu je moralo biti zelo hudo. Po eni strani je do nje še vedno čutil ljubezen, po drugi strani pa strašen odpor že do navidezne nemorale. Vse skupaj je bilo videti kot poseg v njegovo pravico bodočega moža. Takrat je zaročena ženska veljala že za poročeno. Jožef se je po skrbnem premisleku odločil, da se bo od Marije na skrivaj razvezal, tako da je ne bi kamenjali kot prešuštnico. (Matevž 1:18; 5. Mojzesova 22:23, 24)

Nato pa se je Jožefu v sanjah prikazal angel in mu rekel: »Ne boj se vzeti k sebi Marije, žene svoje; kajti kar se je v njej zarodilo, je od svetega Duha. Rodila pa bo sina, in imenuj ime njegovo Jezus, zakaj on odreši ljudstvo svoje njih grehov.« Jožef je nato ravnal skladno s tem Božjim navodilom in sprejel Marijo na svoj dom. (Matevž 1:20–24)

S to odločitvijo je ta pravični in zvesti mož prispeval k izpolnitvi tega, kar je Jehova objavil po preroku Izaiju: »Glej, devica bo spočela in rodila sina, in imenovala bo ime njegovo Imanuel.« (Izaija 7:14) Jožef je bil prav gotovo duhovni človek, ki je cenil prednost postati Mesijev krušni oče, in to kljub dejstvu, da Marijin prvorojenec ne bo njegov sin.

Jožef se je vzdržal spolnih odnosov z Marijo, vse dokler sina ni rodila. (Matevž 1:25) Novoporočenemu paru je spolna vzdržnost morda predstavljala izziv, toda očitno nista želela, da bi prišlo do kakršnega koli nesporazuma glede tega, kdo je otrokov Oče. Kako čudovit zgled samoobvladanja! Jožef je dal duhovne vrednote pred svoje naravne želje.

Jožef je ob štirih priložnostih prejel angelsko navodilo glede vzgajanja svojega posvojenca. Od tega mu je bilo trikrat naročeno, kje naj vzgaja dečka. Za preživetje otroka je bila nadvse pomembna takojšnja poslušnost. Jožef je vsakič nemudoma ukrepal ter otroka najprej odpeljal v Egipt in nato nazaj v Izrael. Tako je mladega Jezusa zaščitil pred Herodovim pokolom dojenčkov. Poleg tega so se zaradi Jožefove poslušnosti izpolnile prerokbe glede Mesija. (Matevž 2:13–23)

Jožef je Jezusa izučil obrti, da bi ta lahko kasneje sam skrbel zase. Jezus tako ni bil znan le kot »tesarjev sin«, temveč tudi kot »tesar«. (Matevž 13:55; Marko 6:3) Apostol Pavel je napisal, da je bil Jezus »izkušan [. . .] v vsem kakor mi«. K temu je seveda spadalo tudi marljivo delo, da bi pomagal podpirati družino. (Hebrejcem 4:15)

Navsezadnje je Jožefova predanost pravemu čaščenju očitna tudi iz pripovedi, v  kateri je v Krščanskih grških spisih še zadnjič omenjen. Jožef je s svojo družino odpotoval v Jeruzalem na praznovanje pashe. To se je sicer zahtevalo le od moških, toda Jožefu je bilo v navadi, da je svojo družino vzel s seboj v Jeruzalem »vsako leto«. Pri tem se je zelo žrtvoval, saj so morali iz Nazareta do Jeruzalema hoditi približno 100 kilometrov. V Svetem pismu piše, da se je ob neki takšni priložnosti Jezus ločil od skupine. Našli so ga v templju, medtem ko je poslušal in spraševal učitelje postave. Čeprav je takrat štel komaj dvanajst let, je pokazal veliko modrost in spoznanje o Božji Besedi. Iz tega je razvidno, da so ga njegovi starši prav gotovo dobro poučevali in vzgajali v duhovnega dečka. (Lukež 2:41–50) Jožef je očitno kasneje umrl, saj se ga v Svetem pismu ne omenja več.

Da, Jožef je bil pravičen mož, ki je dobro skrbel za svojo družino, tako duhovno kot telesno. Ali tudi vi, podobno kot Jožef, dajete duhovne interese na prvo mesto v svojem življenju, potem ko ste spoznali, kakšna je Božja volja za nas danes? (1. Timoteju 2:4, 5) Ali voljno ubogate to, kar pravi Bog v svoji Besedi, in s tem kažete pokornost, kakršno je kazal Jožef? Ali učite svoje otroke tako, da se z drugimi znajo pogovarjati o duhovnih temah?

Marija – nesebična Božja služabnica

Jezusova mati Marija je bila izjemna Božja služabnica. Sporočilo angela Gabriela o tem, da bo rodila, jo je zelo presenetilo. Bila je devica in ni še ‚poznala moža‘. Ko je izvedela, da bo zanosila po svetem duhu, je ponižno sprejela sporočilo in dejala: »Glej, dekla sem Gospodova [Jehovova, NW]; zgodi se mi po besedi tvoji!« (Lukež 1:30–38) To duhovno prednost je tako zelo cenila, da je bila pripravljena prenesti kakršno koli težavo, ki bi jo morda s seboj prinesla njena odločitev.

S sprejemom te naloge se je njeno življenje ženske res povsem spremenilo. Ko je odšla v Jeruzalem na očiščevanje, ji je spoštovan starejši mož Simeon rekel: »Tebi sami presune meč dušo.« (Lukež 2:25–35) Očitno je tukaj nakazal, kako se bo Marija počutila, ko bodo mnogi zavrnili Jezusa in ga na koncu pribili na mučilni kol.

 Marija je hranila v mislih vse, kar se je Jezusu dogajalo med njegovim odraščanjem, in o tem ‚premišljala v svojem srcu‘. (Lukež 2:19, 51) Podobno kot Jožef je bila duhovna oseba in si je v spomin vtisnila dogodke in izreke, s katerimi so se izpolnile prerokbe. To, kar ji je povedal angel Gabriel, se ji je moralo za vedno vtisniti v spomin: »Ta bode velik in Sin Najvišjega se bo imenoval; in Gospod Bog mu bo dal prestol Davida, očeta njegovega, in kraljeval bo v hiši Jakobovi vekomaj in kraljestvu njegovemu ne bo konca.« (Lukež 1:32, 33) Res, Marija je prednost, da je lahko Mesijeva človeška mati, vzela resno.

Duhovnost Marije se vidi tudi iz dogodka, ko je obiskala sorodnico Elizabeto, ki je prav tako čudežno zanosila. Ko jo je Marija zagledala, je začela hvaliti Jehova in odkrila svojo ljubezen do Božje Besede. Neposredno je omenila Anino molitev, zapisano v drugem poglavju Prve Samuelove knjige, in zajela misli še iz drugih knjig v Hebrejskih spisih. Takšno poznavanje Svetega pisma je pokazalo, da je sposobna postati predana in bogaboječa mati. Z Jožefom bo lahko sodelovala pri duhovnem vzgajanju sina. (1. Mojzesova 30:13; 1. Samuelova 2:1–10; Malahija 3:12; Lukež 1:46–55)

Marija je močno verovala v svojega sina kot Mesija in ta vera ji ni upadla niti po njegovi smrti. Nedolgo po njegovem vstajenju je bila med zvestimi učenci, ki so se sestali z apostoli, da bi skupaj molili. (Dejanja 1:13, 14) Ostala je zvesta, in to kljub trpljenju, ki ga je morala prestajati, ko je videla, kako njen ljubi sin umira na mučilnem kolu.

Kako vam lahko koristi, če poznate Marijino življenje? Ali sprejmete prednost služiti Bogu, ne glede na morebitne žrtve? Ali se zavedate, kako pomembna je ta prednost danes? Ali ohranjate v mislih, kaj je napovedal Jezus, in to primerjate z današnjimi dogodki ter o tem ‚premišljate v svojem srcu‘? (Matevž, poglavji 24 in 25; Marko, poglavje 13; Lukež, poglavje 21) Ali posnemate Marijo, tako da dobro poznate Božjo Besedo in jo pogosto uporabljate v pogovorih? Ali bi ohranili svojo vero v Jezusa kljub duševni stiski, ki bi jo morali morda prestajati zaradi tega, ker ste njegov sledilec?

 Jezusovi bratje – sprememba je mogoča

Kaže, da Jezusovi bratje niso verovali v Jezusa vse do njegove smrti. Po vsej verjetnosti ne gre za naključje, da niso bili ob Jezusu, ko je umiral na mučilnem kolu, in je tako moral svojo mater zaupati apostolu Janezu. Sorodniki ga niso cenili, ob neki priložnosti pa so celo dejali, da »ni pri pameti«. (Marko 3:21, Ekumenska izdaja) Jezus je imel neverujoče družinske člane, zato so lahko danes tisti, katerih družinski člani so prav tako neverni, prepričani, da jih Jezus razume, kako se počutijo, ko se jim sorodniki posmehujejo zaradi vere.

Toda po tem, ko je bil Jezus obujen, so njegovi bratje očitno začeli verovati vanj. Z neko skupino so se pred binkoštmi leta 33 n. š. zbrali v Jeruzalemu in skupaj z apostoli goreče molili. (Dejanja 1:14) Očitno jih je vstajenje njihovega polbrata tako zelo presunilo, da so postali njegovi učenci. Prav nikoli ne bi smeli obupati nad sorodniki, ki niso istega verskega prepričanja kot mi.

Jezus se je osebno prikazal svojemu polbratu Jakobu in ta ima v Svetem pismu posebno vlogo glede krščanske občine. Sokristjanom je napisal od Boga navdihnjeno pismo in jih spodbudil, naj ohranjajo svojo vero. (Dejanja 15:6–29; 1. Korinčanom 15:7; Galatom 1:18, 19; 2:9; Jakob 1:1) Drugi polbrat Juda je napisal navdihnjeno pismo, da bi sovernike ohrabril, naj se močno bojujejo za vero. (Juda 1) Omembe vredno je, da se niti Jakob niti Juda v svojem pismu nista sklicevala na telesno vez z Jezusom, da bi s tem na sokristjane naredila vtis. Kako čudovit pouk o skromnosti!

Kaj se torej lahko med drugim naučimo od Jezusove družine? Vsekakor se veliko naučimo o predanosti, ki jo lahko kažemo na naslednje načine: 1. Zvesto se podredite Božji volji in se spoprimite z vsemi preizkušnjami, ki bi vas zaradi tega doletele. 2. Duhovne vrednote dajte na prvo mesto, četudi to od vas zahteva žrtve. 3. Svoje otroke poučujte v skladu s Svetim pismom. 4. Ne obupajte nad družinskimi člani, ki nimajo istega verskega prepričanja kot vi. 5. Ne ponašajte se s sorodstvenimi ali kakšnimi drugimi vezmi, ki jih morda imate z vidnejšimi posamezniki v krščanski občini. Da, to, kar smo spoznali o Jezusovi človeški družini, nas z Jezusom zbliža in poveča našo hvaležnost do tega, da je Jehova izbral povsem navadno družino za vzgajanje Jezusa v otroštvu.

[Slike na straneh 4,5]

Jožef se je z Marijo poročil in prispeval k izpolnitvi mesijanskih prerokb

[Sliki na strani 6]

Jožef in Marija sta svoje otroke poučevala o duhovnih vrednotah in pomembnosti dela

[Sliki na strani 7]

Čeprav so Jezusovi polbratje odraščali v duhovni družini, so v Jezusa začeli verovati šele po njegovi smrti

[Sliki na strani 8]

Jezusova polbrata Jakob in Juda sta spodbujala sokristjane