Jehovova beseda je živa

Poudarki Prve Mojzesove knjige – I

PRVA Mojzesova knjiga pripoveduje o nastanku vesolja, pripravi zemlje za človeško bivališče in začetkih človekovega prebivanja na njej. Napisal jo je Mojzes v Sinajski pustinji in jo verjetno dokončal leta 1513 pr. n. š.

V Prvi Mojzesovi knjigi je opisan svet pred potopom, kaj se je dogajalo takoj po njem in kako je Bog Jehova ravnal z Abrahamom, Izakom, Jakobom in Jožefom. V tem članku bomo pregledali poudarke Prve Mojzesove knjige 1:1–11:9, pravzaprav dogodke do takrat, ko je Jehova pričel komunicirati z očakom Abrahamom.

SVET PRED POTOPOM

(1. Mojzesova 1:1–7:24)

Prva Mojzesova knjiga z uvodnimi besedami, »v začetku«, sega milijarde let v preteklost. To, kar se je dogajalo v šestih ustvarjalnih »dneh« oziroma obdobjih posebne ustvarjalne dejavnosti, je opisano z vidika človeka, kakor bi on videl stvari, če bi bil takrat na zemlji. Na koncu šestega dne je Bog ustvaril človeka. Čeprav ta zaradi svoje neposlušnosti raj izgubi, pa Jehova dá upanje. Že prva biblijska prerokba govori o »semenu«, ki bo odpravilo učinke greha in strlo Satanu glavo.

V naslednjih 16 stoletjih Satanu uspe odvrniti od Boga vse ljudi razen maloštevilnih zvestih, kot so Abel, Enoh in Noe. Kajn denimo umori svojega pravičnega brata Abela. ‚Klicati začnejo ime GOSPODOVO‘, očitno sramotilno. Lameh sestavi pesem, ki odseva nasilnost tistih dni – opeva, kako je ubil nekega mladega moškega, kar naj bi se zgodilo v samoobrambi. Razmere se še poslabšajo, ko si neubogljivi angelski Božji sinovi vzamejo žene in spočnejo nasilne velikane, imenovane nefili. Toda zvesti Noe gradi barko, druge pogumno opozarja pred bližajočim se potopom in skupaj s svojo družino ubeži uničenju, ki ga potop povzroči.

Odgovori na svetopisemska vprašanja:

1:16 – Kako je lahko Bog naredil svetlobo prvi dan, ko pa so bila nebesna telesa, ki oddajajo svetlobo, ustvarjena šele četrti dan? Hebrejska beseda, ki je v 16. vrstici prevedena z »narediti«, ni ista kakor beseda, ki je v Prvi Mojzesovi knjigi, 1. poglavju, 1., 21. in 27. vrstici prevedena z »ustvariti«. »Nebesa«, kamor spadajo svetleča nebesna telesa, so bila ustvarjena veliko prej, preden se je ‚prvi dan‘ sploh pričel. Toda njihova svetloba ni dosegla zemeljskega površja. Prvi dan ‚je nastala svetloba‘ (SSP), ker je razpršena svetloba prodrla skozi plasti oblakov in se jo je na zemlji lahko videlo. Na zemlji, ki se vrti okoli svoje osi, sta se tako pričela menjavati dan in noč. (1. Mojzesova 1:1–3, 5) Virov te svetlobe z zemlje še vedno ni bilo mogoče videti. V četrtem ustvarjalnem obdobju pa se je to opazno spremenilo. Sedaj so sonce, luna in zvezde pričeli ‚svetiti na zemljo‘. (1. Mojzesova 1:17) ‚Bog jih je naredil‘ v tem smislu, da se jih je z zemlje odtlej lahko videlo.

 3:8 – Ali je Bog Jehova z Adamom govoril neposredno? Biblija odkriva, da je Bog ljudem pogosto govoril po angelih. (1. Mojzesova 16:7–11; 18:1–3, 22–26; 19:1; Sodniki 2:1–4; 6:11–16, 22; 13:15–22) Božji glavni govornik pa je bil njegov edinorojeni Sin, imenovan »Beseda«. (Janez 1:1) Bog je zelo verjetno z Adamom in Evo govoril po tej ‚Besedi‘. (1. Mojzesova 1:26–28; 2:16; 3:8–13)

3:17 – V kakšnem smislu je bila zemlja prekleta in za kako dolgo? Prekletstvo, ki je bilo izrečeno nad zemeljsko prstjo, je pomenilo, da je bilo zemljo odtlej zelo težko obdelovati. Posledice tega prekletstva, skupaj s trnjem in osatom, so Adamovi potomci tako zelo občutili, da je Noetov oče Lameh govoril o »trudu [bolečini, NW] naših rok, ki nam ga prizadeva zemlja, katero je proklel GOSPOD«. (1. Mojzesova 5:29) Po potopu je Jehova Noeta in njegove sinove blagoslovil in jim potrdil svoj namen, namreč da se napolni zemlja. (1. Mojzesova 9:1) Očitno je prekletstvo nad zemeljsko prstjo umaknil. (1. Mojzesova 13:10)

4:15 – Kako je Jehova »zaznamenjal Kajna«? V Bibliji ne piše, da bi Bog kakor koli zaznamoval Kajnovo telo. Znamenje je verjetno zajemalo formalni odlok, ki so ga drugi poznali in upoštevali, z njim pa je Bog sklenil preprečiti, da bi Kajna kdo iz maščevalnosti ubil.

4:17 – Kje je Kajn dobil svojo ženo? Adam je »rodil [. . .] sinove in hčere«. (1. Mojzesova 5:4) Zato si je Kajn za ženo vzel katero od svojih sester ali morda nečakinj. Pozneje je Bog z zakonom Izraelcem prepovedal, da bi se poročili s telesnim bratom ali sestro. (3. Mojzesova 18:9)

5:24 – Kako je Bog ‚vzel Enoha‘? Enoh je bil očitno v smrtni nevarnosti, toda Bog ni dovolil, da bi mu sovražniki prizadejali trpljenje. »Enoh [je bil] umaknjen, da ni videl smrti,« je pisal apostol Pavel. (Hebrejcem 11:5) To ne pomeni, da ga je Bog vzel v nebesa, kjer naj bi živel naprej. Prvi, ki se je dvignil v nebesa, je bil Jezus. (Janez 3:13; Hebrejcem 6:19, 20) To, da je bil Enoh »umaknjen, da ni videl smrti«, morda pomeni, da ga je Bog uspaval v preroški trans, nato pa mu v tem stanju vzel življenje. Tako Enoh ni trpel niti ni »videl smrti« po rokah svojih sovražnikov.

6:6 – V katerem smislu lahko rečemo, da je bilo Jehovu »žal«, da je ustvaril človeka? Hebrejska beseda, prevedena z »žal«, se tu nanaša na spremembo stališča oziroma namena. Jehova je popoln, zato pri ustvarjanju človeka ni naredil napake. Toda o hudobni generaciji ljudi, ki je živela pred potopom, je spremenil stališče. Ker se mu je njihova hudobnost upirala, ni nanje več gledal s stališča Stvarnika ljudi, temveč njihovega uničevalca. Dejstvo, da je nekatere ohranil, pa kaže, da je obžalovanje izrazil samo nad hudobnimi. (2. Petrov 2:5, 9)

7:2 – Na čem je temeljilo razlikovanje med čistimi in nečistimi živalmi? Temelj za razlikovanje je bil očitno povezan z žrtvami v čaščenju, in ne s tem, kaj se lahko jé in česa ne. Pred potopom živalsko meso ni spadalo k človekovi prehrani. Označbe, katera hrana je »čista« in katera »nečista«, so se pojavile šele z mojzesovsko postavo in so bile odpravljene, ko je bila postava ukinjena. (Dejanja 10:9–16; Efežanom 2:15) Očitno je Noe vedel, kaj je bilo primerno žrtvovati pri čaščenju Jehova. Takoj ko je stopil iz barke, je ‚vzel od vse čiste živine in izmed vseh čistih ptic ter daroval žgalen dar na oltarju‘. (1. Mojzesova 8:20)

7:11 – Od kod je prišla voda, ki je povzročila svetovni potop? Med drugim  ustvarjalnim obdobjem ali ‚dnevom‘, ko je bilo oblikovano »raztežje«, so bile vode »pod raztežjem« in »nad raztežjem«. (1. Mojzesova 1:6, 7) Vode »pod raztežjem« so bile tiste vode, ki so že bile na zemlji. Vode »nad raztežjem« pa so bile ogromne količine vlage, ki se je zadrževala visoko nad zemljo in oblikovala ‚studence velikih globin‘ (SSP). Te vode so v Noetovih dneh padle na zemljo.

Pouk za nas:

1:26. Ljudje smo bili ustvarjeni po Božji podobi, zato smo zmožni odsevati Božje lastnosti. Vsekakor naj bi si prizadevali gojiti lastnosti, kot so ljubezen, usmiljenje, prijaznost, dobrota in potrpežljivost, ter tako posnemati Njega, ki nas je ustvaril.

2:22–24. Poroka je Božja ureditev. Zakonska vez, z možem kot poglavarjem družine, je trajna in sveta.

3:1–5, 16–23. Sreča je odvisna od tega, ali v osebnem življenju priznavamo Jehovovo suverenost.

3:18, 19; 5:5; 6:7; 7:23. Jehovova beseda se vedno uresniči.

4:3–7. Jehova je bil zadovoljen z Abelovo daritvijo, ker je bil ta pravičen mož vere. (Hebrejcem 11:4) S Kajnom pa je bilo drugače. S svojimi deli je pokazal, da nima vere. Njegova dejanja so bila hudobna, zaznamovana so bila z ljubosumjem, sovraštvom in umorom. (1. Janezov 3:12) Poleg tega je najverjetneje le malo razmišljal o svoji daritvi in jo je žrtvoval le mehanično. Ali ne bi morale naše hvalne daritve Jehovu izvirati iz iskrenega srca in bi jih moralo spremljati pravo stališče in ravnanje?

6:22. Čeprav je bilo za gradnjo barke potrebnih veliko let, je Noe naredil prav to, kar mu je Bog zapovedal. Zato so Noe in njegova družina preživeli potop. Jehova nam govori po svoji napisani Besedi, smernice pa nam daje tudi po svoji organizaciji. Če poslušamo in ubogamo, nam to koristi.

7:21–24. Jehova pravičnih ne uniči skupaj s hudobnimi.

ČLOVEŠTVO VSTOPI V NOVO DOBO

(1. Mojzesova 8:1–11:9)

Ko je predpotopni svet izginil, je človeštvo vstopilo v novo dobo. Ljudem je sedaj dovoljeno jesti meso, vendar se morajo zdrževati krvi. Jehova za umor uvede smrtno kazen in sklene mavrično zavezo, s katero obljubi, da takšnega potopa ne bo več. Noetovi trije sinovi postanejo predniki celotnega človeštva, njegov pravnuk Nimrod pa »mogočni lovec, ki nasprotuje Jehovu« (NW). Ljudje se nočejo razseliti in s tem napolniti zemlje, temveč sklenejo zgraditi mesto po imenu Babel in postaviti stolp, da bi njihovo ime postalo slavno. Jehova prekriža njihove naklepe, ko jim zmeša jezik in jih razkropi po vsej zemlji.

 Odgovori na svetopisemska vprašanja:

8:11 – Kje je golob našel oljčni list, če so bila drevesa v potopu uničena? Možnosti sta dve. Oljka je precej trdoživo drevo, zato je mogoče, da je v mesecih med potopom pod vodo preživela. Ko so vode potopa upadle, je bila lahko poplavljena oljka spet na suhih tleh in je pognala liste. Oljčni list, ki ga je golob prinesel Noetu, pa je lahko pripadal tudi mladiki, ki je začela rasti, ko so vode potopa upadle.

9:20–25 – Zakaj je Noe preklel Kanaana? Kanaan je zelo verjetno nekako zlorabil svojega dedka Noeta oziroma je bil do njega perverzen. Kanaanov oče Ham je bil temu priča, vendar ni posegel vmes, temveč je o dogodku očitno pripovedoval naprej. Toda druga dva Noetova sinova, Sem in Jafet, sta ukrepala in svojega očeta pokrila. Zato sta bila blagoslovljena, Kanaan pa je bil preklet in Ham je trpel zaradi sramote, ki se je zgrnila nad njegove potomce.

10:25 – Kako je bila v Pelegovih dneh zemlja »razdeljena«? Peleg je živel od leta 2269 do 2030 pr. n. š. »V dneh njegovih« je Jehova povzročil veliko razdelitev, tako da je graditeljem Babela zmešal jezik in jih razkropil po vsem površju zemlje. (1. Mojzesova 11:9) Tako je bila v Pelegovih dneh »razdeljena zemlja« oziroma prebivalstvo na njej.

Pouk za nas:

9:1; 11:9. Noben človeški naklep niti prizadevanje ne more preprečiti izpolnitve Jehovovega namena.

10:1–32. Rodovnika, od katerih je eden zapisan pred pripovedjo o potopu, drugi pa po njej (v 5. in 10. poglavju), celotno človeško raso po Noetovih treh sinovih povezujeta s prvim človekom Adamom. Asirci, Kaldejci, Hebrejci, Sirci in nekatera arabska plemena so potomci Sema. Etiopci, Egipčani, Kanaanci ter nekateri afriški in arabski rodovi izvirajo iz Hama. Indoevropejci so Jafetovi potomci. Vsi ljudje smo si v sorodu in pred Bogom se vsi rodimo enaki. (Dejanja 17:26) Ta resnica mora vplivati na naš pogled na druge in ravnanje z njimi.

Božja beseda je krepka

Prvi del Prve Mojzesove knjige vsebuje edino točno poročilo o zgodnji človeški zgodovini. Na teh straneh dobimo vpogled v to, kakšen namen je imel Bog s človekom, ko ga je postavil na zemljo. In kako nas pomirja, ko vidimo, da niti človek, kakršen je bil Nimrod, ne more z ničimer preprečiti izpolnitve Božjega namena!

Ko boste prebirali biblijske odlomke, predvidene po Teokratični strežbeni šoli, vam bo premišljevanje o tem, kar je zapisano pod delom »Odgovori na svetopisemska vprašanja«, pomagalo doumeti nekatere bolj težko razumljive svetopisemske dele. Iz opomb pod »Pouk za nas« boste videli, kako vam lahko branje Biblije za določeni teden koristi. Kadar je to primerno, lahko na njih temeljijo tudi krajevne potrebe na službenem shodu. Jehovova Beseda je resnično živa in lahko močno vpliva na naše življenje. (Hebrejcem 4:12)