Jehovova beseda je živa

Poudarki Prve Mojzesove knjige – II

PRVA Mojzesova knjiga zajema obdobje 2369 let človeške zgodovine – od ustvarjenja prvega človeka Adama do smrti Jakobovega sina Jožefa. V prejšnji številki te revije smo razpravljali o prvih 10 poglavjih ter o 9 vrsticah 11. poglavja, kjer je zapisana pripoved, ki zajema čas od ustvaritve do gradnje babilonskega stolpa. * Ta članek obravnava poudarke preostalega dela Prve Mojzesove knjige, kjer beremo o Božjem ravnanju z Abrahamom, Izakom, Jakobom in Jožefom.

ABRAHAM POSTANE BOŽJI PRIJATELJ

(1. Mojzesova 11:10–23:20)

Kakih 350 let po potopu se v rodovni liniji Noetovega sina Sema rodi človek, ki se Bogu posebej priljubi. Ime mu je Abram, pozneje pa je preimenovan v Abrahama. Abram po Božji zapovedi odide iz kaldejskega mesta Ur in šatori po deželi, za katero Jehova obljubi, da jo bo dal njemu in njegovim potomcem. Zaradi vere in ubogljivosti je imenovan ‚Božji prijatelj‘. (Jakob 2:23)

Jehova ukrepa proti hudobnim prebivalcem Sodome in bližnjih mest, Lota z njegovima hčerama pa ohrani pri življenju. Božja obljuba se izpolni z rojstvom Abrahamovega sina Izaka. Leta pozneje Jehova naroči Abrahamu, naj mu žrtvuje tega sina in tako se Abrahamova vera znajde na preizkušnji. Pripravljen je ubogati, vendar ga ustavi angel. Nobenega dvoma ni, da je Abraham mož vere, zato prejme zagotovilo, da bodo po njegovem semenu blagoslovljeni vsi narodi. Smrt njegove ljubljene žene Sare ga zelo prizadene.

Odgovori na svetopisemska vprašanja:

12:1–3 – Kdaj je začela veljati abrahamska zaveza in kako dolgo naj bi veljala? Jehovova zaveza z Abramom, da ‚bodo po njem blagoslovljene vse rodovine zemlje‘,  je očitno pričela veljati, ko je Abram med potovanjem v Kanaan prečkal Evfrat. To je moralo biti 14. nisana leta 1943 pr. n. š., 430 let preden je bil Izrael rešen iz Egipta. (2. Mojzesova 12:2, 6, 7, 40, 41) Abrahamska zaveza je ‚večna zaveza‘. Veljala bo, dokler ne bodo blagoslovljene vse rodovine na zemlji in ne bodo uničeni vsi Božji sovražniki. (1. Mojzesova 17:7; 1. Korinčanom 15:23–26)

15:13 – Kdaj se je izpolnilo napovedanih 400 let stiske za Abramovo potomstvo? To obdobje stiske se je pričelo leta 1913 pr. n. š., ko je bil Abrahamov sin Izak pri približno 5 letih odstavljen in se mu je njegov 19-letni polbrat Izmael ‚posmehoval‘. (1. Mojzesova 21:8–14; Galatom 4:29) Končalo se je z rešitvijo Izraelcev iz egiptovskega suženjstva leta 1513 pr. n. š.

16:2 – Ali je bilo prav, da je Saraj ponudila Abramu za ženo svojo služabnico Agaro? Sarajina ponudba je bila v skladu z običajem v tistih dneh, po katerem je bila žena, ki ni mogla imeti otrok, dolžna možu priskrbeti priležnico, da bi tako dobil dediča. Poligamija se je prvič pojavila v Kajnovem rodu. Navsezadnje je postala običaj in sprejeli so jo tudi nekateri Jehovovi častilci. (1. Mojzesova 4:17–19; 16:1–3; 29:21–28) Toda Jehova ni nikoli opustil svojega prvotnega merila, monogamije. (1. Mojzesova 2:21, 22) Noe in njegovi sinovi, ki jim je Jehova ponovil zapoved, naj ‚bodo rodovitni in naj napolnijo zemljo‘, so očitno imeli samo po eno ženo. (1. Mojzesova 7:7; 9:1; 2. Petrov 2:5) To merilo o monogamiji je potrdil tudi Jezus Kristus. (Matevž 19:4–8; 1. Timoteju 3:2, 12)

19:8 – Ali ni bilo narobe, da je Lot Sodomljanom ponudil svoji hčeri? Glede na etiko na Orientu je bil gostitelj odgovoren, da je varoval goste v svojem domu in jih ščitil tudi za ceno svojega življenja, če bi bilo potrebno. Lot je bil pripravljen to storiti. Pogumno je stopil ven k drhali, zaprl vrata za seboj in se z njimi sam soočil. Ko jim je ponudil svoji hčeri, je verjetno že vedel, da sta njegova gosta Božja sla, in je morda razmišljal, da Bog lahko hčeri obvaruje, kakor je v Egiptu obvaroval njegovo teto Saro. (1. Mojzesova 12:17–20) In tako je tudi bilo – Lot in njegovi hčeri so bili obvarovani.

19:30–38 – Ali je Jehova opravičeval to, da se je Lot opijanil in imel sinova z lastnima hčerama? Jehova ne opravičuje niti krvoskrunstva niti pijanstva. (3. Mojzesova 18:6, 7, 29; 1. Korinčanom 6:9, 10) Lot je v resnici obsojal ‚nepostavna dela‘ prebivalcev Sodome. (2. Petrov 2:6–8) Že sámo dejstvo, da sta ga hčeri opili, nakazuje, da sta se zavedali, da trezen z njima ne bi hotel imeti spolnih odnosov. Toda kot tujki v deželi sta menili, da lahko le na takšen način preprečita izumrtje Lotove družine. Ta pripoved je v Bibliji omenjena zato, da bi se razkrilo sorodstvo med Moabci (po Moabu) in Amonci (po Benamiju) ter Abrahamovimi potomci, Izraelci.

Pouk za nas:

13:8, 9. Kako čudovit zgled je dal Abraham glede reševanja nesoglasij! Nikoli ne dopustimo, da bi nas finančne koristi, osebne želje ali ponos navedli na to, da žrtvujemo miroljubne odnose.

15:5, 6. Ko se je Abraham postaral in še ni imel sina, je o tem govoril s svojim Bogom. Jehova mu je zato dal zagotovilo. Kako se je Abraham odzval? ‚Veroval je GOSPODU.‘ Če Jehovu v molitvi odpremo srce, sprejmemo njegova zagotovila iz Biblije in ga ubogamo, se bo naša vera okrepila.

15:16. Jehova je čakal z izvršitvijo obsodbe nad Amorejci (ali Kanaanci) štiri rodove. Zakaj? Ker je potrpežljiv Bog. Čakal je, dokler ni bilo nikakršnega upanja na izboljšanje  več. Posnemajmo Jehova in bodimo tudi mi potrpežljivi.

18:23–33. Jehova ljudi ne uniči kar vse po vrsti. Pravične obvaruje.

19:16. Lot »se je obotavljal« in angela sta ga skupaj z družino morala skoraj povleči iz Sodome. Medtem ko čakamo na konec tega hudobnega sveta, je modro, da ne izgubimo občutka nujnosti.

19:26. Kako neumno se je s hrepenenjem ozirati za stvarmi, ki smo jih pustili v svetu, ali dovoliti, da nas te stvari zavedejo!

JAKOB IMA 12 SINOV

(1. Mojzesova 24:1–36:43)

Abraham poskrbi, da se Izak poroči z Rebeko, žensko, ki veruje v Jehova. Ta rodi dvojčka, Ezava in Jakoba. Ezav prezira svoje prvorojenstvo in ga proda Jakobu, ki pozneje prejme očetov blagoslov. Jakob zbeži v Padan-aram, se poroči z Lejo in Rahelo ter kakih 20 let skrbi za črede njunega očeta, nato pa skupaj s svojo družino odide. Z Lejo, Rahelo in njunima služabnicama ima 12 sinov in hčere. Bojuje se z angelom in prejme blagoslov; njegovo ime je spremenjeno v Izrael.

Odgovori na svetopisemska vprašanja:

28:12, 13 – Kaj so pomenile Jakobove sanje glede lestve? Ta »lestvica« oziroma lestev, ki je bila morda videti kakor kamnite stopnice, je nakazovala, da je med zemljo in nebesi komunikacijska vez. S tem, da so se Božji angeli vzpenjali in spuščali po njej, je bilo prikazano, da angeli na pomemben način posredujejo med Jehovom in ljudmi, ki imajo njegovo priznanje. (Janez 1:51)

30:14, 15 – Zakaj se je Rahela odrekla priložnosti, da bi zanosila, v zameno za nekaj »ljubezenskih jabolčk« oziroma mandragor? V starem veku so mandragorine plodove uporabljali v medicini kot narkotik in za preprečevanje oziroma lajšanje krčev. Za mandragoro je prav tako veljalo, da spodbuja spolno slo in povečuje človekovo plodnost oziroma pomaga zanositi. (Visoka pesem 7:13) Biblija ne odkriva, zakaj je Rahela želela to zamenjavo, toda morda je mislila, da bo z mandragorami laže zanosila in tako naredila konec sramoti zaradi svoje neplodnosti. Toda minilo je več let, preden ji je Jehova ‚odprl maternico‘. (1. Mojzesova 30:22–24)

Pouk za nas:

25:23. Jehova lahko razbere genetski zapis nerojenega otroka, uporabi svojo predvednost in vnaprej izbere, kogar želi, da bi izpolnil svoj namen. Vendar ne določi končne usode posameznikov. (Ozea 12:3; Rimljanom 9:10–12)

25:32, 33; 32:24–29. Jakob je s tem, da je želel dobiti pravico do prvorojenstva in se vso noč bojeval z angelom za blagoslov, pokazal, da zares ceni svete stvari. Jehova nam je zaupal mnogo svetih stvari, na primer povezanost z njim in njegovo organizacijo, pa tudi odkupnino, Biblijo in kraljestveno upanje. Pokažimo, da smo kakor Jakob, tako da jih visoko vrednotimo.

34:1, 30. Težave, zaradi katerih je prišel Jakob »v nesrečo«, so se pričele zato, ker se je Dina spoprijateljila z ljudmi, ki niso ljubili Jehova. Svojo družbo moramo modro izbirati.

JEHOVA V EGIPTU BLAGOSLOVI JOŽEFA

(1. Mojzesova 37:1–50:26)

Jakobovi sinovi svojega brata Jožefa iz ljubosumja prodajo za sužnja. Jožefa v Egiptu zaprejo, ker zvesto in pogumno vztraja pri Božjih moralnih merilih. Pozneje ga izpustijo iz zapora, da bi faraonu pojasnil sanje, ki napovedujejo sedem let obilja, za njimi  pa sedem let lakote. Jožefa zatem postavijo za egiptovskega prehrambnega upravitelja. Njegovi bratje zaradi lakote pridejo v Egipt po hrano. Družina je ponovno združena in se naseli v rodovitni deželi Gosen. Jakob na smrtni postelji blagoslovi svoje sinove in izreče prerokbo, ki vliva zanesljivo upanje na velike blagoslove v prihodnjih stoletjih. Jakobove posmrtne ostanke odnesejo v Kanaan in jih tam pokopljejo. Ko Jožef v starosti 110 let umre, ga balzamirajo. Njegovo truplo naj bi pozneje prenesli v Obljubljeno deželo. (2. Mojzesova 13:19)

Odgovori na svetopisemska vprašanja:

43:32 – Zakaj je bilo Egipčanom gnusno jesti skupaj s Hebrejci? Glavni razlog so lahko bili verski predsodki ali rasni ponos. Egipčanom pa so se gnusili tudi pastirji. (1. Mojzesova 46:34) Zakaj? Morda so bili ti enostavno pri dnu egiptovskega kastnega sistema. Ali pa so Egipčani tiste, ki so iskali pašnike za svoje črede, prezirali zato, ker je v Egiptu primanjkovalo obdelovalne zemlje.

44:5 – Ali je Jožef zares bral znamenja iz čaše? Srebrna čaša in to, kar je bilo o njej rečeno, je bilo očitno del pretveze oziroma zvijače. Jožef je bil zvest Jehovov častilec. Čaše v resnici ni uporabljal za to, da bi iz nje bral znamenja, prav kakor je tudi Benjamin dejansko ni ukradel.

49:10 – Kaj pomenita »žezlo« in »vladarska palica«? Žezlo je palica, ki jo nosi vladar v simbol kraljevske oblasti. Vladarska palica je dolga palica, ki nakazuje, da ima njen lastnik uradno pooblastilo zapovedovati. To, da ju je Jakob omenil, je kazalo, da bo Judovemu rodu do prihoda Šila pripadala velika oblast. Ta napovedani Judov potomec je Jezus Kristus, ki mu je Jehova podelil nebeško vladarstvo. Kristus ima kraljevsko oblast in je pooblaščen, da zapoveduje. (Psalm 2:8, 9; Izaija 55:4; Daniel 7:13, 14)

Pouk za nas:

38:26. Juda ni prav ravnal s svojo ovdovelo snaho Tamaro. Toda ko je bil postavljen pred dejstvo, da je on odgovoren za njeno nosečnost, je svoj greh ponižno priznal. Tudi mi naj bi bili hitri za to, da priznamo svoje napake.

39:9. Iz Jožefovega odgovora Potifarjevi ženi se vidi, da je bilo njegovo mišljenje glede morale usklajeno z Božjim in da so njegovo vest vodila Božja načela. Ali naj si ne bi tudi mi prizadevali biti takšni, medtem ko rastemo v točnem spoznanju resnice?

41:14–16, 39, 40. Jehova lahko tistim, ki se ga bojijo, spremeni okoliščine. Ko nas zadene nesreča, ravnamo modro, če zaupamo v Jehova in mu ostanemo zvesti.

Vselej so imeli živo vero

Abraham, Izak, Jakob in Jožef so bili zares bogaboječi možje vere. Pripoved o njihovem življenju, ki je zapisana v Prvi Mojzesovi knjigi, nam lahko resnično okrepi vero in iz nje se naučimo marsikaj dragocenega.

Ta pripoved vam bo lahko koristila pri branju Biblije po tedenskem razporedu v Teokratični strežbeni šoli. Ko boste premišljevali o tem, kar ste pravkar prebrali, bo pripoved kar oživela.

[Podčrtna opomba]

[Slika na strani 26]

Abraham je bil mož vere

[Slika na strani 26]

Jehova blagoslovi Jožefa

[Slika na strani 26]

Pravični Lot in njegovi hčeri so bili obvarovani

[Slika na strani 29]

Jakob je cenil svete stvari. Jih tudi vi?