Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

»Scena tega sveta se spreminja«

»Scena tega sveta se spreminja«

»Scena tega sveta se spreminja«

»To pa pravim, bratje: čas je prikrajšan.« (1. KORINČANOM 7:29)

1., 2. Katerim spremembam ste bili priča, odkar živite?

KATERIM spremembam ste bili priča, odkar živite? Ali jih lahko nekaj naštejete? Vzemimo na primer napredek v medicini. Zaradi raziskav na tem področju se je danes v nekaterih deželah povprečna pričakovana življenjska doba, ki je bila na začetku 20. stoletja nižja od 50 let, podaljšala na dobrih 70 let! Pomislite tudi, kako nam koristi modra raba radia, televizije, mobilnih telefonov in telefaksov. Prav tako ne smemo spregledati napredka, kar se tiče izobrazbe, prevoznih sredstev in človekovih pravic – vse to je milijonom izboljšalo življenje.

2 Seveda pa vse spremembe niso koristne. Ni mogoče prezreti pogubnih posledic vse večjega števila kaznivih dejanj, upadanja moralnih vrednot, naraščanja zlorabe drog, vrtoglavega porasta razvez, vse večje inflacije ter rastoče grožnje terorizma. Kakor koli že, verjetno se boste strinjali s tem, kar je apostol Pavel davno tega zapisal: »Scena tega sveta se spreminja.« (1. Korinčanom 7:31NW)

3. Kaj je Pavel imel v mislih, ko je pisal, da se ‚scena tega sveta spreminja‘?

3 Pavel je v tej izjavi svet primerjal z gledališkim odrom. Igralci na tem odru – osebnosti iz politike, religije in kulture – prihajajo na prizorišče, odigrajo svojo vlogo in nato oder prepustijo drugim. To se dogaja že vrsto let. V preteklosti je morda kakšna dinastija vladala več desetletij, morda celo stoletij. Do sprememb je prihajalo počasi. Danes pa ni več tako. Krogla, s katero atentator zadene svojo tarčo, lahko v trenutku spremeni tok zgodovine! Da, v teh nemirnih časih ne vemo, kaj nam bo prinesel jutrišnji dan.

4. a) Kakšen uravnovešen pogled na svetovne dogodke bi morali imeti kristjani? b) Kateri dve vrsti prepričljivih dokazov bomo sedaj pregledali?

4 Če je svet gledališki oder, njegovi voditelji pa nastopajoči igralci, potem so kristjani občinstvo. * Vendar ker ‚niso od sveta‘, se ne ukvarjajo preveč s predstavo ali celo s tem, kdo so posamezni igralci. (Janez 17:16) Namesto tega željno pričakujejo znamenja, ki bi kazala, da se bliža vrhunec drame – katastrofalen konec – saj vedo, da se mora ta stvarnost končati, preden bo Jehova vpeljal dolgo pričakovani novi svet pravičnosti. * Preglejmo torej dve vrsti dokazov za to, da živimo v času konca ter da je novi svet blizu, in sicer 1. biblijsko kronologijo in 2. vse slabše svetovne razmere. (Matevž 24:21; 2. Petrov 3:13)

Skrivnost končno razkrita!

5. Kaj so »določeni časi narodov« in zakaj nas zanimajo?

5 Kronologija proučuje povezavo med časom in dogodki. Jezus je govoril o času, ko bodo svetovni voditelji nastopili kot glavni igralci, ne da bi se Božje kraljestvo vmešavalo. To dobo je imenoval »določeni časi narodov«. (Lukež 21:24NW) Na koncu teh ‚določenih časov‘ bo na oblast prišlo Božje nebeško kraljestvo z Jezusom kot zakonitim vladarjem. Jezus bo sprva vladal ‚sredi svojih sovražnikov‘. (Psalm 110:2) Nato pa bo Kraljestvo v skladu z Danielom 2:44 ‚zdrobilo in uničilo‘ vse človeške vlade, samo pa ostalo na veke.

6. Kdaj so se »določeni časi narodov« začeli, kako dolgi so bili in kdaj so se končali?

6 Kdaj naj bi se »določeni časi narodov« končali in bi zavladalo Božje kraljestvo? V odgovor, ki je bil ‚zapečaten do časa konca‘, je zajeta biblijska kronologija. (Daniel 12:9) Ko se je ta ‚čas‘ približeval, je Jehova skupini ponižnih biblijskih preučevalcev pričel razkrivati odgovor. Po svetem duhu jim je pomagal razumeti, da so se »določeni časi narodov« začeli z uničenjem Jeruzalema leta 607 pr. n. š. in so dolgi 2520 let. Na podlagi tega so izračunali, da se bodo »določeni časi narodov« končali leta 1914. Spoznali so tudi, da se bo tega leta začel konec te stvarnosti. Ali lahko kot biblijski preučevalec s Svetim pismom pojasnite, kako z računanjem pridemo do leta 1914? *

7. Kateri biblijski stavki nam pomagajo izračunati začetek, dolžino in konec sedmih časov, o katerih piše v Danielovi knjigi?

7 Pri tem nam bo v pomoč Danielova knjiga. Ker je Jehova na začetku ‚določenih časov‘, leta 607 pr. n. š., za uničenje Jeruzalema uporabil babilonskega kralja Nebukadnezarja, je po tem vladarju tudi odkril, da bodo narodi vladali brez Božjega vmešavanja sedem simboličnih časov. (Ezekiel 21:26, 27; Daniel 4:16, 23–25) Kako dolgih je bilo teh sedem časov? Glede na to, kar piše v Razodetju 11:2, 3 in 12:6, 14, so trije časi in pol dolgi 1260 dni. Sedem časov mora tako znašati dvakrat toliko oziroma 2520 dni. Ali je to vse? Ne, saj je Jehova Danielovemu sodobniku, preroku Ezekielu, dal ključ za razumevanje te simbolike: »Dan sem ti določil za leto, dan, pravim, za leto.« (Ezekiel 4:6) Torej sedem časov pravzaprav znaša 2520 let. Če vzamemo leto 607 pr. n. š. za izhodiščno točko in mu prištejemo 2520 let, lahko sklenemo, da so se morali določeni časi končati 1914. leta.

‚Čas konca‘ potrjen

8. Kaj dokazuje, da so se svetovne razmere od leta 1914 poslabšale?

8 Svetovni dogodki od leta 1914 naprej potrjujejo, da je zgoraj omenjeno razumevanje, ki temelji na biblijski kronologiji, pravilno. Sam Jezus je dejal, da bodo ‚sklenitev stvarnosti‘ (NW) zaznamovale vojne, lakote in kuge. (Matevž 24:3–8; Razodetje 6:2–8) Od 1914. leta naprej se to prav gotovo izpolnjuje. Apostol Pavel je poleg tega omenil še izrazito spremembo v medčloveških odnosih. Danes lahko vidimo, da njegov opis povsem ustreza dejanskemu stanju. (2. Timoteju 3:1–5)

9. Kaj neka opazovalca pravita glede svetovnih razmer od 1914. leta naprej?

9 Ali se je »scena tega sveta« od 1914. leta zares tako močno spremenila? Profesor Robert Wohl v knjigi The Generation of 1914 opaža: »Tisti, ki so preživeli vojno, se nikakor niso mogli znebiti misli, da se je avgusta 1914 končal en svet in nastopil drugi.« Doktor Jorge A. Costa e Silva, direktor za mentalno zdravje pri Svetovni zdravstveni organizaciji, je to potrdil: »Živimo v izjemno hitro spreminjajočem se času, kar zaskrbljenost in stres povečuje do stopnje, ki je človeštvo doslej še ni izkusilo.« Ali tudi sami to občutite?

10. Kako nam Biblija razjasni, kdo je kriv za vse slabše svetovne razmere od 1914. leta?

10 Kdo je odgovoren za vse slabše svetovne razmere? V Razodetju 12:7–9 je takole razkrinkan: »Nastala je vojska v nebesih: Mihael [Jezus Kristus] in angeli njegovi so se vojskovali zoper zmaja [Satana Hudiča]. In zmaj se je vojskoval in angeli njegovi, a niso zmogli; tudi njih mesto se ni več našlo v nebesih. In vržen je bil zmaj veliki, [. . .] ki zapeljava vesoljni svet.« Glavni krivec je torej Satan Hudič in njegov izgon iz nebes leta 1914 pomeni »gorje zemlji in morju, ker doli je šel hudič k vam, z veliko jezo, ker ve, da ima malo časa«. (Razodetje 12:10, 12)

Kako se bo odigralo zadnje dejanje

11. a) Kako skuša Satan zapeljati »vesoljni svet«? b) Na katero posebno Satanovo prizadevanje je opozoril apostol Pavel?

11 Satan se zaveda, da se mu približuje konec, zato se od 1914. leta še bolj trudi zapeljati »vesoljni svet«. Še vedno kot glavni goljuf deluje izza zakulisja in na oder postavlja svetovne voditelje in pobudnike novih smeri. (2. Timoteju 3:13; 1. Janezov 5:19) Eden izmed njegovih ciljev je zapeljati ljudi v mišljenje, da jim lahko njegovo vladanje prinese pravi mir. Njegova propaganda je na splošno uspešna, saj so ljudje kljub gori dokazov, da so razmere v svetu vedno slabše, še vedno optimistični. Apostol Pavel je napovedal, da bo satanska propaganda tik pred uničenjem te stvarnosti še intenzivnejša. Zapisal je: »Ko pravijo: Mir in varnost, tedaj jih mahoma doleti poguba, kakor porodne bolečine nosečo.« (1. Tesaloničanom 5:3; Razodetje 16:13)

12. Kako si danes prizadevajo za mir?

12 Politiki v zadnjih letih za opisovanje različnih človeških prizadevanj pogosto uporabljajo izraz »mir in varnost«. Leto 1986 so celo razglasili za mednarodno leto miru, toda tega leta na svetu ni bilo nič kaj bolj mirno. Ali takšna prizadevanja svetovnih voditeljev pomenijo popolno izpolnitev tega, kar piše v Prvem listu Tesaloničanom 5:3, ali pa je Pavel opozarjal na kak poseben, pretresljiv dogodek, ki bi pritegnil pozornost vsega sveta?

13. S čim je Pavel primerjal uničenje, ki bo sledilo napovedanemu vzkliku »Mir in varnost«, in kaj se lahko iz tega naučimo?

13 Biblijske prerokbe se ponavadi povsem razume šele po njihovi izpolnitvi ali med tem, ko se izpolnjujejo, zato moramo počakati. Toda zanimivo je, da je Pavel nenadno uničenje, ki bo sledilo vzkliku »Mir in varnost«, primerjal s porodnimi bolečinami nosečnice. Med približno devetmesečno nosečnostjo se bodoča mati vse bolj zaveda otroka, ki v njej raste. Morda lahko prisluhne bitju njegovega srca ali pa začuti, kako se otročiček v trebuhu premika. Lahko jo celo brcne z nožico. Znaki postajajo vse bolj očitni, dokler nekega dne ne začuti ostrih bolečin, ki jo opozorijo, da je napočil pričakovani trenutek, rojstvo otroka. Podobno bo tudi takrat, ko se bo prerokovani vzklik »Mir in varnost« tako ali drugače izpolnil, to vodilo do nenadnega, bolečega, vendar navsezadnje radostnega dogodka – uničenja hudobije in vzpostavitve novega sveta.

14. Kako se bodo dogodki v prihodnosti zvrstili in kakšen bo izid?

14 Prihajajoče uničenje bo za zveste kristjane, ki bodo kot gledalci opazovali dogajanje, strah zbujajoče. Najprej bodo zemeljski kralji (politični del Satanove organizacije) napadli privržence Babilona Velikega (verski del) in jih uničili. (Razodetje 17:1, 15–18) Tako se bo v presenetljivem preobratu Satanovo kraljestvo razdvojilo zoper sebe. Ena stran bo napadla drugo in Satan tega ne bo mogel preprečiti. (Matevž 12:25, 26) Jehova bo zemeljskim kraljem položil v srce, »da storé misel njegovo« (poudarili mi), in sicer, da očistijo zemljo njegovih verskih nasprotnikov. Po uničenju krive vere bo Jezus Kristus vodil svojo nebeško vojsko v končni bitki proti preostalemu delu Satanove organizacije – trgovskim in političnim elementom. Satan bo končno umaknjen s prizorišča. Takrat se bo zastor spustil in dolgoletna drama se bo končala. (Razodetje 16:14–16; 19:11–21; 20:1–3)

15., 16. Kako bi moral opomin, da ‚je čas prikrajšan‘, vplivati na naše življenje?

15 Kdaj se bo vse to zgodilo? Glede tega ne vemo ne dneva ne ure. (Matevž 24:36) Vemo pa, da ‚je čas prikrajšan‘. (1. Korinčanom 7:29) Zato je zelo pomembno, da preostali čas modro izkoristimo. Kako? Kot pojasnjuje apostol Pavel, si moramo od manj pomembnih reči ‚odkupovati primeren čas‘ (NW) za to, kar je pomembnejše, in prav živeti vsak dan. Zakaj? »Ker dnevi so hudi.« Z ‚umevanjem, kaj je volja Gospodova‘ glede nas, ne bomo zapravljali dragocenega časa, ki ga je ostalo le še malo. (Efežanom 5:15–17; 1. Petrov 4:1–4)

16 Kako bi moralo na nas vplivati dejstvo, da celotno svetovno stvarnost čaka uničenje? Apostol Peter je v našo korist zapisal: »Ker ima torej vse to razpasti, koliki morate biti vi v svetem življenju in pobožnosti.« (2. Petrov 3:11) Da, takšni bi morali biti! V skladu s Petrovim modrim nasvetom moramo 1. zelo paziti na svoje vedenje, da bi bilo zares sveto, in 2. svojo močno ljubezen do Jehova kazati tako, da smo goreči v njegovi službi.

17. Katerih Satanovih zank se moramo zvesti kristjani varovati?

17 Ljubezen do Boga nas bo obvarovala pred tem, da bi se navezali na ta svet zaradi privlačnih reči, ki jih ponuja. Glede na to, kaj čaka današnjo stvarnost, je nevarno, če se navdušujemo nad bliščem in čarom posvetnega, hedonističnega načina življenja. Čeprav živimo in delamo v svetu, bi morali upoštevati modri nasvet, naj ne skušamo sveta povsem izkoristiti. (1. Korinčanom 7:31SSP) Pravzaprav se moramo karseda truditi, da nas ne zapelje njegova propaganda. Svetu ne bo uspelo rešiti svojih problemov. Ne bo se mogel obdržati za vedno. Zakaj smo lahko o tem tako prepričani? Ker tako pravi Božja Beseda: »Svet gine in poželenje njegovo; kdor pa dela voljo Božjo, ostane vekomaj.« (1. Janezov 2:17)

Najboljše še pride!

18., 19. Katerih sprememb v novem svetu se že veselite in zakaj je vredno nanje čakati?

18 Jehova bo kmalu spustil zastor nad Satanom in njegovimi privrženci. Nato bodo zvesti posamezniki, ki bodo preživeli konec sedanje stvarnosti, z Božjim blagoslovom začeli spreminjati ‚sceno‘, ki bo potem za vedno ostala enaka. Nič več je ne bo kazila vojna, saj bo Bog ‚vojske miril tja do krajev zemlje‘. (Psalm 46:9) Ne bo pomanjkanja hrane, kajti ‚v deželi bo preobilo žita‘. (Psalm 72:16) Zapori, policijske postaje, spolno prenosljive bolezni, mogočni trgovci z drogo, razveze, stečaji in terorizem bodo le še preteklost. (Psalm 37:29; Izaija 33:24; Razodetje 21:3–5)

19 Spominske grobnice bodo izpraznjene in na prizorišče bo stopilo še več igralcev – milijarde obujenih. Kakšno veselje bo zavladalo, ko bodo generacije zopet združene in ko bodo tisti, ki so bili dolgo ločeni od svojih ljubljenih, te ponovno prisrčno objeli! Nazadnje bodo vsi živeči častili Jehova. (Razodetje 5:13) Ko bo konec sprememb, se bo zastor dvignil nad zemljo, spremenjeno v raj. Kako se boste počutili, ko si boste ogledovali to novo prizorišče? Nedvomno boste iz srca vzkliknili: ‚Dolgo sem čakal na to, vendar je bilo vredno truda!‘

[Podčrtne opombe]

^ odst. 4 Pavel je v drugem sobesedilu za maziljene kristjane dejal, da so »gledališka predstava svetu in angelom in ljudem«. (1. Korinčanom 4:9NW)

^ odst. 4 Na primer, glede identitete ‚severnega kralja‘, omenjenega v Danielu 11:40, 44, 45, glej knjigo Bodimo pozorni na Danielovo prerokovanje!, strani 280–81.

^ odst. 6 Biblija pokaže, da je Jeruzalem padel 70 let pred vrnitvijo Judov iz izgnanstva leta 537 pr. n. š. (Jeremija 25:11, 12; Daniel 9:1–3) Za podrobno razpravo o ‚določenih časih narodov‘ glej knjigo Dopovedovanje iz svetega pisma, strani 62–64; izdali Jehovove priče.

Kako bi odgovorili?

• Kako se besede apostola Pavla »Scena tega sveta se spreminja« uresničujejo v našem času?

• Kako lahko z biblijsko kronologijo ugotovimo konec ‚določenih časov narodov‘?

• Kako spreminjajoče se svetovne razmere potrjujejo, da leto 1914 zaznamuje začetek »časa konca«?

• Kako bi moralo na nas vplivati dejstvo, da je ‚čas prikrajšan‘?

[Preučevalna vprašanja]

[Slika na strani 20]

Skrivnost je končno razkrita!