Razcvet pravega krščanstva

V PRVEM stoletju je na zemlji pričel služiti Jezus Kristus, kar je močno vplivalo na svet. Njegovo sporočilo je ljudi tako zelo okrepilo, razsvetlilo in spodbudilo, da so ostali brez besed. Mnoge, ki so ga slišali govoriti, so njegove besede močno ganile. (Matevž 7:28, 29)

Jezus je neustrašno zavračal sodelovanje z zatiralskimi cerkvenimi in političnimi sistemi svojih dni, toda bil je dostopen preprostim ljudem. (Matevž 11:25–30) Odkrito je priznal, da imajo hudobni duhovi prodoren vpliv na zemljo, in pokazal, kakšno moč je nad njimi dobil od Boga. (Matevž 4:2–11, 24; Janez 14:30) Spretno je osvetlil temeljno povezavo med trpljenjem in grehom ter ljubeče opozoril na Božje kraljestvo kot na trajno rešitev. (Marko 2:1–12; Lukež 11:2, 17–23) Enkrat za vselej je odgrnil mračno tančico, ki je dolgo zakrivala pravo osebnost njegovega Očeta, in tako Božje ime razodel vsem, ki so želeli biti z Bogom v tesnem odnosu. (Janez 17:6, 26)

Potemtakem ni presenetljivo, da so Jezusovi učenci kljub močnemu verskemu in političnemu preganjanju Jezusovo dinamično sporočilo bliskovito razširili. V samo približno 30 letih so bile ustanovljene živahne krščanske občine v Afriki, Aziji in Evropi. (Kološanom 1:23) Enostavne resnice, ki jih je učil Jezus, so po vsem rimskem imperiju razsvetljevale ponižne ljudi pravega srca. (Efežanom 1:17, 18)

Toda kako so se lahko vsi ti novi učenci, ki so prihajali iz tako različnih ekonomskih, družbenih, jezikovnih in verskih okolij, združili v resnično složno ‚eno vero‘, kot je to rekel apostol Pavel? (Efežanom 4:5) Kaj jim je pomagalo, da so ‚vsi govorili eno‘ in se tako niso razcepili? (1. Korinčanom 1:10) Glede na to, da je danes velika neenotnost med tako imenovanimi kristjani, je modro preiskati, kaj je učil sam Jezus.

Temelj krščanske enotnosti

Jezus je na zaslišanju pri Ponciju Pilatu razkril temelj prave krščanske enotnosti. Dejal je: »Jaz sem zato rojen, in zato sem prišel na svet, da pričam za resnico. Vsak, kdor je od resnice, posluša glas moj.« (Janez 18:37) Torej so Kristusove prave učence močno povezovali Jezusovi nauki, ki so jih sprejeli, in vsa  preostala navdihnjena Božja Beseda, Biblija. (1. Korinčanom 4:6; 2. Timoteju 3:16, 17)

Seveda so Jezusovi učenci kdaj pa kdaj imeli odkrita vprašanja oziroma je med njimi prišlo do nesporazumov. Kaj takrat? Jezus je pojasnil: »Kadar pa on pride, Duh resnice, vas bo vodil v vso resnico; ne bo namreč govoril sam od sebe, temuč kar bo slišal, bo govoril, in oznanjeval vam bo prihodnje reči.« (Janez 16:12, 13) Božji sveti duh je torej Jezusovim pravim učencem pomagal, da so razumeli resnico, ki jo je Bog postopoma razkrival. Poleg tega je ta duh v njih rojeval sad, lastnosti, kot so ljubezen, radost in mir, s tem pa se je med njimi krepila enotnost. (Dejanja 15:28; Galatom 5:22, 23)

Jezus pri svojih učencih ni dopuščal nikakršnega nesoglasja ali razkolništva; niti jih ni pooblastil za to, da bi po svoje razlagali biblijske resnice, tako da bi se prilagajali družbenim in verskim tradicijam ljudi, ki so jih srečali. Prav nasprotno, zadnjo noč, ki jo je preživel z njimi, je goreče molil: »Ne prosim pa samo za te, ampak tudi za tiste, ki bodo po njih besedi verovali v mene: da bodo vsi eno; kakor ti, Oče, v meni in jaz v tebi, da bodo tudi oni v nas eno, da bi svet veroval, da si me ti poslal.« (Janez 17:20, 21) Torej naj bi bila prava enotnost v duhu in resnici od samega začetka pa vse do današnjih dni razpoznavni znak Kristusovih učencev. (Janez 4:23, 24) Kljub temu današnje cerkve niso enotne, temveč razdeljene. Zakaj?

Zakaj so cerkve razdeljene

Odkrito pojasnilo, zakaj med današnjimi tako imenovanimi kristjani obstajajo velike razlike v tem, kar verujejo in kaj počnejo, je to, da ne vztrajajo pri Jezusovih naukih. Neki pisec je opazil: »Tako kakor v preteklosti so tudi današnji novi kristjani nagnjeni k temu, da vzamejo iz Biblije vse, kar jim ustreza, in se ne zmenijo za nič, kar se ne sklada z njihovo prvotno versko tradicijo.« Natanko to so napovedali Jezus in njegovi apostoli.

Apostol Pavel je na primer Timoteju, ki je bil prav tako nadzornik, pod navdihnjenjem napisal: »Pride čas, ko ne bodo prenašali zdravega nauka, temuč po lastnem poželenju si kopičili učitelje, po tem, kakor jih ušesa srbe; in od resnice bodo odvračali ušesa in se obračali k basnim.« Ali so bili zapeljani vsi kristjani? Ne. Pavel je nadaljeval: »Ti pa bodi trezen [razsoden, NW] v vsem, trpi nadloge, opravljaj delo evangelista, izpolnjuj službo svojo.« (2. Timoteju 4:3–5; Lukež 21:8; Dejanja 20:29, 30; 2. Petrov 2:1–3) Timotej in drugi zvesti kristjani so živeli skladno s tem navdihnjenim nasvetom.

Pravi kristjani so še vedno združeni

Podobno kot Timotej so tudi današnji pravi kristjani razsodni, tako da zavračajo človeška razlaganja in priznavajo le Sveto pismo za temelj svojih doktrinalnih verovanj. (Kološanom 2:8; 1. Janezov 4:1) Jehovove priče, ki posnemajo kristjane iz prvega stoletja, v več kot 230 deželah opravljajo svojo službo, tako da se z ljudmi povsod po svetu pogovarjajo o Jezusovem prvotnem sporočilu, dobri novici o Kraljestvu. Premislite o štirih pomembnih področjih, na katerih enotno posnemajo Jezusa in udejanjajo pravo krščanstvo, ne glede na to, kje živijo.

Njihovi nauki temeljijo na Božji Besedi. (Janez 17:17) Neki duhovnik v Belgiji je o njih napisal: »Kar se lahko naučimo od njih [Jehovovih prič], je njihova pripravljenost poslušati Božjo Besedo in njihov pogum, da jo oznanjujejo.«

Rešitev svetovnih problemov vidijo v Božjem kraljestvu. (Lukež 8:1) V kolumbijskem mestu Barranquilla je neki Pričevalec govoril z Antoniem, navdušenim privržencem nekega političnega gibanja. Pričevalec se ni  postavil na njegovo stran, niti ni zagovarjal katere druge politične ideologije. Predlagal mu je, da bi z njim in njegovimi sestrami brezplačno preučeval Biblijo. Kmalu je Antonio spoznal, da je Božje kraljestvo res edino upanje za revne ljudi v Kolumbiji in drugod po svetu.

Spoštujejo Božje ime. (Matevž 6:9) Ko je Maria, vdana katoličanka iz Avstralije, prvič srečala Jehovove priče, jim je dovolila, da ji v Bibliji pokažejo Božje ime. Kako se je odzvala? »Ko sem v Bibliji prvič videla Božje ime, sem zajokala. Močno me je ganilo spoznanje, da sem res lahko spoznala osebno ime Boga in ga tudi po njem klicala.« Maria je še naprej preučevala Biblijo in prvič v življenju spoznala Jehova kot osebo ter z njim stkala trajno vez.

Združuje jih ljubezen. (Janez 13:34, 35) V uvodniku kanadskega časopisa The Ladysmith-Chemainus Chronicle je pisalo: »Ne glede na to, ali imate svojo vero ali ne, bi morali čestitati 4500 Jehovovim pričam, ki so v preteklem tednu in pol brez premora gradili 2300 kvadratnih metrov veliko zborsko dvorano v Cassidyju [. . .]. To, da so delali tako veselo, brez prepirov, nesporazumov ali iskanja osebne slave, je znak pravega krščanstva.«

Premislite torej o teh dokazih. Medtem ko se teologi, misijonarji in obiskovalci cerkva v tako imenovanem krščanstvu spoprijemajo z bližajočimi se nevihtnimi oblaki prerekanj v svojih cerkvah, je pravo krščanstvo na vseh koncih sveta v razcvetu. Res, pravi kristjani opravljajo svojo dodeljeno službo, tako da oznanjujejo in poučujejo Božjo Besedo. (Matevž 24:14; 28:19, 20) Če ste med tistimi, ki »zdihujejo in žalujejo« nad ostudnimi rečmi, ki se sedaj dogajajo, in vas bega neenotnost med verami tako imenovanega krščanstva, vas vabimo, da se pridružite Jehovovim pričam v združenem krščanskem čaščenju edinega pravega Boga, Jehova. (Ezekiel 9:4; Izaija 2:2–4)