»Opravljaj delo evangelizatorja«
»Opravljaj delo evangelizatorja«
»Ostani razsoden v vsem, [. . .] opravljaj delo evangelizatorja.« (2. TIMOTEJU 4:5, NW)
1. Katero nalogo je Jezus zaupal svojim sledilcem?
DANES se Jehovovo ime in njegovi nameni razglašajo po vsej zemlji. To pa zato, ker si je Božje posvečeno ljudstvo vzelo k srcu nalogo, ki jo je Jezus Kristus zaupal svojim sledilcem: »Pojdite [. . .] in pridobivajte mi v učence vse narode, krščujoč jih v ime Očeta in Sina in svetega Duha, učeč jih, naj izpolnjujejo vse, karkoli sem vam zapovedal.« (Matevž 28:19, 20)
2. K čemu je bil spodbujen nadzornik Timotej in kako krščanski nadzorniki med drugim opravljajo svojo službo?
2 Jezusovi učenci v prvem stoletju so to nalogo vzeli resno. Apostol Pavel je denimo krščanskega nadzornika Timoteja spodbudil: »Opravljaj delo evangelizatorja, temeljito opravi svojo službo.« (2. Timoteju 4:5, NW) Danes nadzorniki opravljajo svojo službo med drugim tako, da so goreči kraljestveni oznanjevalci, torej da redno sodelujejo v terenski službi. Na primer, nadzornik občinskega preučevanja knjige ima nagrajujočo prednost, da vodi pri oznanjevanju in šola druge. Pavel je izpolnil svojo odgovornost glede oznanjevanja dobre novice in tudi druge pomagal šolati za oznanjevanje. (Dejanja 20:20; 1. Korinčanom 9:16, 17)
Goreči evangelizatorji v preteklosti
3., 4. Kaj vse je Filip doživel med evangeliziranjem?
3 Zgodnji kristjani so bili znani kot goreči evangelizatorji. Premislite o evangelizatorju Filipu. Bil je med izbranimi ‚sedmimi možmi, ki so bili na dobrem glasu, polni svetega Duha in modrosti‘, in so skrbeli, da se je hrana vsak dan pravično razdelila med grško in hebrejsko govoreče krščanske vdove v Jeruzalemu. (Dejanja 6:1–6) Ko je bilo te posebne naloge konec in so se vsi, razen apostolov, zaradi preganjanja razkropili, je Filip odšel v Samarijo. Tam je oznanjal dobro novico in z močjo svetega duha izganjal demone ter ozdravljal hrome in paralizirane. Veliko Samarijanov je sprejelo kraljestveno sporočilo in se krstilo. Ko so za to slišali apostoli v Jeruzalemu, so v Samarijo poslali apostola Petra in Janeza, da bi lahko ti novokrščeni verniki prejeli svetega duha. (Dejanja 8:4–17)
4 Božji duh je nato Filipa vodil, da je na poti, ki je peljala v Gazo, srečal etiopskega evnuha. Po Filipovi jasni razlagi Izaijeve prerokbe je ta »mož iz Etiopije, [. . .] oblastnik Kandake, kraljice etiopske,« pričel verovati v Jezusa Kristusa in se krstil. (Dejanja 8:26–38) Filip je nato odšel v Azot, zatem pa še v Cezarejo. Po poti »je oznanjeval evangelij vsem mestom«. (Dejanja 8:39, 40) Kot evangelizator je nedvomno dal odličen zgled!
5. Po čem so bile Filipove štiri hčere še posebej znane?
5 Kakih 20 let kasneje je bil Filip v Cezareji še vedno dejaven oznanjevalec. Ko sta prišla na njegov dom Pavel in Lukež, »je imel štiri hčere device, ki so prorokovale«. (Dejanja 21:8–10) Očitno so bile duhovno dobro usposobljene, goreče v oznanjevanju ter so celo imele prednost prerokovati. Tudi danes lahko starši s svojo vnemo za oznanjevanje dobro vplivajo na sinove in hčere ter jih spodbudijo, da goreče evangeliziranje postane bistven del njihovega življenja.
Današnji goreči evangelizatorji
6. Kako uspešni so bili evangelizatorji v prvem stoletju?
6 Jezus Kristus je v svoji veliki prerokbi, ki kaže na naše dni in čas konca, dejal: »Med vsemi narodi se mora poprej oznaniti evangelij.« (Marko 13:10) Konec bo prišel za tem, ko se bo dobra novica oznanila »po vsem svetu«. (Matevž 24:14) Ko so Pavel in drugi evangelizatorji v prvem stoletju oznanjevali dobro novico, je veliko ljudi sprejelo vero, in tako so bile v mnogih krajih rimskega imperija ustanovljene občine. Postavljeni starešine v teh občinah so z brati in sestrami sodelovali pri evangeliziranju ter razširili oznanjevalsko dejavnost daleč naokrog. Jehovova beseda je v tistih dneh rasla in se utrjevala, podobno kot raste in se utrjuje danes, saj milijone Jehovovih prič opravlja delo evangeliziranja. (Dejanja 19:20) Ali ste tudi vi med temi, ki radostno hvalijo Jehova?
7. Kako kraljestveni oznanjevalci delujejo danes?
7 Mnogi današnji kraljestveni oznanjevalci izkoristijo priložnosti, da bi v evangeliziranju še več sodelovali. Na tisoče se jih je že podalo na misijonarsko področje in stotisoči polnočasno oznanjujejo kot redni in pomožni pionirji. Tudi moški, ženske in otroci, ki so goreči kraljestveni oznanjevalci, so vredni pohvale! Prav zares, Jehova vse svoje služabnike bogato blagoslavlja, pri tem ko mu enodušno služijo kot krščanski evangelizatorji. (Zefanija 3:9)
8. Katero delo označevanja zdaj poteka in kdo ga opravlja?
8 Bog je Jezusovim maziljenim sledilcem dal nalogo, da oznanijo dobro novico po vsem svetu. Pri tem delu evangeliziranja jih podpira vse več Kristusovih »drugih ovac«. (Janez 10:16) To življenje rešujoče delo je bilo preroško primerjano z označevanjem čela tistim, ki zdihujejo in žalujejo nad gnusobami, ki se danes godijo. Hudobni bodo kmalu uničeni. Gotovo je velika prednost, da lahko do takrat ljudi seznanjamo z življenjsko pomembnimi resnicami! (Ezekiel 9:4–6, 11)
9. Kako lahko pomagamo novim pri oznanjevanju?
9 Če že dlje časa oznanjujemo, najverjetneje lahko storimo kaj, da bi pomagali novim v občini. Občasno lahko gremo z njimi na oznanjevanje. Tisti, ki služijo kot starešine, so spodbujeni, da storijo vse, kar je v njihovi moči, da bi sovernike duhovno izgrajevali. Marljiv trud ponižnih nadzornikov lahko drugim zelo pomaga, da postanejo goreči in uspešni evangelizatorji. (2. Petrov 1:5–8)
Oznanjevanje po hišah
10. Kakšen zgled glede oznanjevanja so nam dali Kristus in njegovi zgodnji sledilci?
10 Jezus Kristus je kot evangelizator dal svojim sledilcem odličen zgled. O tem, kako je Kristus oznanjeval skupaj z apostoli, v Božji Besedi piše: »Hodi po mestih in vaseh, propovedujoč in oznanjujoč blagovestje o kraljestvu Božjem, in ž njim dvanajsteri.« (Lukež 8:1) Kaj pa bi lahko rekli za same apostole? Po izlitju svetega duha ob binkoštih leta 33 n. š. »niso nehali v templju in po hišah vsak dan učiti in oznanjevati evangelija o Jezusu, da je Kristus«. (Dejanja 5:42)
11. Kaj je apostol Pavel delal na oznanjevanju, kot piše v Dejanjih apostolov 20:20, 21?
11 Apostol Pavel je lahko zaradi svojega gorečega evangeliziranja krščanskim starešinam iz Efeza dejal: »Nisem nič koristnega izpustil, da ne bi bil vam oznanil in vas učil očitno in po hišah.« Ali je Pavel, ko je ‚učil po hišah‘, obiskoval sočastilce na domovih in tako pri vernikih opravljal pastirske obiske? Ne, saj naprej pojasnjuje: ‚Pričeval sem Judom in Grkom izpreobrnjenje k Bogu in vero v Gospoda našega Jezusa.‘ (Dejanja 20:20, 21) Tistih, ki so se že posvetili Jehovu, na splošno ni bilo treba poučiti o ‚izpreobrnjenju k Bogu in veri v našega Gospoda Jezusa‘. Pavel je efeške krščanske starešine šolal v oznanjevanju po hišah, medtem ko je neverujoče poučeval o izpreobrnjenju in veri. S tem je posnemal metodo, ki jo je vpeljal Jezus.
12., 13. Kaj je Jehovovo ljudstvo v skladu s tem, kar piše v Listu Filipljanom 1:7, storilo glede svoje pravice oznanjevanja?
12 Oznanjevati po hišah je lahko izziv. Nekateri se denimo vznemirijo, ko jih obiščemo z biblijskim sporočilom. Ne želimo jih razburjati. Toda oznanjevanje po hišah je svetopisemsko in ljubezen do Boga in bližnjega nas spodbuja, da tako pričujemo. (Marko 12:28–31) Da bi ‚zagovarjali in pravno utrjevali‘ svojo pravico do oznanjevanja po hišah, smo nekatere primere predložili na sodišča, tudi na vrhovno sodišče Združenih držav. (Filipljanom 1:7, NW) Slednje je skoraj vedno odločilo nam v prid. Zgled tega je naslednja razsodba:
13 »Osebno razdeljevanje verskih traktatov je zelo stara oblika misijonarskega evangeliziranja – tako stara, kot je zgodovina tiskarskega stroja. V vseh teh letih je ta dejavnost bila in je še vedno močna sila različnih verskih gibanj. Danes pri tej obliki evangeliziranja v veliki meri sodelujejo različne verske ločine, katerih kolporterji prinašajo evangelij na dom tisočih in tisočih ter z osebnimi obiski skušajo pridobiti privržence za svojo vero [. . .]. Ta oblika verske dejavnosti je po prvem amandmaju [ameriške ustave] na enako pomembnem mestu kakor cerkveno bogoslužje in pridiganje s prižnice.« (Murdock proti Pensilvaniji, 1943)
Zakaj še naprej oznanjevati?
14. S čim bomo v službi oznanjevanja na stanovalca lahko postopoma vse bolj vplivali?
14 Za oznanjevanje po hišah imamo veliko razlogov. Vsakič ko se pri kom prvič oglasimo, skušamo posejati seme svetopisemske resnice. S ponovnimi obiski si prizadevamo seme zalivati. To lahko na stanovalca postopoma vse bolj vpliva, saj je Pavel zapisal: »Jaz sem sadil, Apolo je zalil, ali Bog je dal, da je zraslo.« (1. Korinčanom 3:6) Zato še naprej ‚sadimo in zalivajmo‘, prepričani, da bo Jehova ‚dal rast‘.
15., 16. Zakaj se pri ljudeh vedno znova oglasimo?
15 Evangeliziramo zato, ker gre za življenje. Z oznanjevanjem lahko rešimo sebe in tiste, ki nas poslušajo. (1. Timoteju 4:16) Ali bi človeku, če bi vedeli, da je njegovo življenje na kocki, le enkrat nezavzeto ponudili pomoč? Seveda ne! Ker gre za rešitev ljudi, se pri njih vedno znova oglasimo. Okoliščine se neprestano spreminjajo. Kdo, ki je trenutno prezaposlen, da bi prisluhnil biblijskemu sporočilu, bo morda pripravljen prisluhniti ob kaki drugi priložnosti. Morda nam bo vrata odprl drug družinski član, s katerim bomo lahko pričeli svetopisemski pogovor.
16 Poleg okoliščin se lahko spremeni tudi stanovalčevo stališče. Kdo, ki je doživel bolečo izgubo ljubljene osebe, bo sedaj morda želel prisluhniti kraljestvenemu sporočilu. Ljudi želimo potolažiti, jim pomagati, da bi se zavedali svojih duhovnih potreb, in pokazati, kako jih lahko zadovoljijo. (Matevž 5:3, 4, NW)
17. Kaj je glavni razlog za to, da oznanjujemo?
17 Pri oznanjevanju po hišah ali v drugih vejah krščanske službe sodelujemo predvsem zato, ker želimo razglašati Jehovovo ime. (2. Mojzesova 9:16; Psalm 83:18) Kako nagrajujoče je, ko z oznanjevanjem pomagamo tistim, ki ljubijo resnico in pravičnost, da tudi sami pričnejo hvaliti Jehova! »Mladeniči in tudi device, starci z dečki vred,« je pel psalmist. »Naj hvalijo ime GOSPODOVO! kajti vzvišeno je ime njegovo, On sam, slava njegova sega čez zemljo in nebo.« (Psalm 148:12, 13)
Evangeliziranje nam osebno koristi
18. Kako nam evangeliziranje koristi?
18 Evangeliziranje nam v marsičem osebno koristi. To, da oznanjujemo dobro novico po hišah, nam pomaga razvijati ponižnost, še zlasti ko nas stanovalec ne sprejme prijazno. Če želimo biti učinkoviti evangelizatorji, moramo posnemati Pavla, ki ‚je vsem postal vse, da bi jih nekaj zveličal‘. (1. Korinčanom 9:19–23) Izkušnje v službi oznanjevanja nam pomagajo postati taktnejši. S tem da se zanašamo na Jehova in skrbno izbiramo besede, lahko udejanjamo Pavlov nasvet: »Beseda vaša bodi vedno v milosti, s soljo zabeljena, da veste, kako vam je vsakemu odgovarjati.« (Kološanom 4:6)
19. Kako evangelizatorjem pomaga sveti duh?
19 Oznanjevanje nas tudi spodbuja, da se zanašamo na Božjega svetega duha. (Zaharija 4:6) Tako postaja njegov sad – »ljubezen, radost, mir, potrpežljivost, dobrotljivost, dobrota, vera, blagost, samoobvladanje« – očiten pri našem oznanjevanju. (Galatom 5:22, 23, NW) Ta duh vpliva na naše ravnanje z drugimi. Ko dovolimo, da nas vodi, nam to pomaga, da pri oznanjevanju dobre novice kažemo ljubezen, da smo veseli in mirni, potrpežljivi in prijazni, da izkazujemo dobroto in vero ter blagost in samoobvladanje.
20., 21. Kako nam to, da smo zaposleni z oznanjevanjem, koristi?
20 Kot evangelizatorji smo blagoslovljeni tudi s tem, da se znamo še bolj vživeti v čustva drugih. Ko nam ljudje omenijo svoje težave (bolezen, nezaposlenost, družinske probleme), ne ravnamo kot svetovalci, temveč jim preberemo spodbudne in tolažilne svetopisemske stavke. Ni nam vseeno za ljudi, ki so duhovno zaslepljeni, vendar je videti, da ljubijo pravičnost. (2. Korinčanom 4:4) Kolikšen blagoslov je duhovno pomagati tistim, ki so »prav naravnani za večno življenje«! (Dejanja 13:48, NW)
21 Redno sodelovanje v oznanjevanju nam pomaga, da ostanemo osredotočeni na duhovne stvari. (Lukež 11:34) To je vsekakor koristno, saj bi drugače lahko popustili skušnjavam pridobitništva, ki so v tem svetu nekaj povsem običajnega. Apostol Janez je kristjane spodbudil: »Ne ljubite sveta, ne tega, kar je na svetu. Če kdo ljubi svet, ni ljubezni Očetove v njem. Zakaj vse, kar je na svetu: poželenje mesa in poželenje oči in življenja napuh, ni iz Očeta, temuč je iz sveta. In svet gine in poželenje njegovo; kdor pa dela voljo Božjo, ostane vekomaj.« (1. Janezov 2:15–17) To, da smo kot evangelizatorji zelo zaposleni v Gospodovem delu, nam pomaga, da ne ljubimo sveta. (1. Korinčanom 15:58)
Nabirajmo si zaklade v nebesih
22., 23. a) Kje si nabirajo zaklade krščanski evangelizatorji? b) V čem nam bo pomagal naslednji članek?
22 Goreče oznanjevanje Kraljestva prinaša trajne koristi. Jezus je to pokazal, ko je dejal: »Ne nabirajte si zakladov na zemlji, kjer molj in rja razjedata in kjer tatovi podkopavajo in kradejo, temuč nabirajte si zakladov v nebesih, kjer ne molj, ne rja ne razjedata in kjer tatovi ne podkopavajo in ne kradejo. Kajti kjer je zaklad tvoj, tam bode tudi srce tvoje.« (Matevž 6:19–21)
23 Še naprej si nabirajmo zaklade v nebesih. Vedimo, ni večje prednosti od te, da lahko Suverenega gospoda Jehova zastopamo kot njegove Priče. (Izaija 43:10–12) Medtem ko izpolnjujemo svojo nalogo kot Božji služabniki, verjetno čutimo kakor neka kristjanka, ki je zdaj v svojih devetdesetih letih in je glede svoje dolgoletne službe Bogu dejala: »Jehovu sem neizmerno hvaležna, da v vseh teh letih ni obupal nad mano. Goreče molim, da bi za vedno bil moj ljubeči Oče.« Če svoj odnos z Bogom podobno cenimo, bomo nalogo evangeliziranja vsekakor želeli povsem izpolniti. Naslednji članek nam bo pomagal videti, kako lahko temeljito opravimo svojo službo.
Kako bi odgovorili?
• Zakaj je pomembno, da evangeliziramo?
• Kaj bi lahko rekli o delu evangelizatorjev v preteklosti in danes?
• Zakaj oznanjujemo po hišah?
• Kako vam evangeliziranje osebno koristi?
[Preučevalna vprašanja]
[Slike na strani 10]
Podobno kot Filip in njegove hčere tudi danes mnogi radostno evangelizirajo
[Slika na strani 14]
Kako vam osebno koristi, da govorite o dobri novici z drugimi?